Petrič sicer meni, da neizvolitev Slovenije ni nobena tragedija. Kot je opozoril, ni minilo še niti 15 let od prvega članstva v VS (1998-1999) in Slovenija ni velika država, ki bi lahko resno računala to, da bo članica vsakih deset let. Petrič meni, da je sedaj čas za analizo, za odločanje o morebitni novi kandidaturi pa še ne.

"Težko bi ocenil, kako je potekala kampanja na raznih potovanjih, vem pa, kako je potekala v New Yorku - tako, da bolje ne bi mogla. Mislim, da je potrebno dati priznanje veleposlanici Sanji Štiglic in celotni ekipi v New Yorku. Žal mi je, da nismo uspeli, ker bi bila to dobra šola za nekaj mladih diplomatov, kot je bila pred 15 leti, ko smo oblikovali skupino kakšnih 15 ljudi za delo na projektu v New Yorku in Ljubljani," je dejal Petrič. Med drugim je pri tem med člani tedanje ekipe omenil Samuela Žbogarja, Janeza Lenarčiča in Štigličevo.

Na vprašanje, ali lahko Slovenija izkoristi nekaj dobre volje, ki jo je dobila s kandidaturo v ZN, je Petrič odgovoril, da je Slovenija kljub porazu dobila zelo veliko simpatij. "Bili smo simpatičen in dober kandidat in nihče nam ne more očitati nizkih udarcev. Umaknili smo se pošteno in korektno," je prepričan.

Kot je dejal, ni dovolj seznanjen z dogajanji, da bi ocenjeval negativnost kampanje Azerbajdžana, menil pa je, da tisti, ki se borijo v podobnih kampanjah, za zmago uporabljajo tudi nizke udarce. "A to je, kot kaže, del tega, in naj dodam, da če nimaš trdnih dokazov o tem, potem je najbolje, da o tem ne govoriš," je povedal Petrič. Sam sicer meni, da Slovenija nizkih udarcev ne sme uporabljati, "že zato, ker nimamo sredstev, moči in možnosti pritiska".

Azerbajdžan je v "non-paperju", ki so ga delili na sedežu ZN, kot pomanjkljivost Slovenije kot kandidatke navedel tudi napoved spremembe v zunanji politiki ob spremembi vlade in opozicijske kritike udeležbe ministra Žbogarja na vrhu neuvrščenih.

"Zrelost države je v tem, da v pomembnih zunanjepolitičnih zadevah vendarle nastopa enovito. Konsenz je težko doseči, ne le pri nas, ampak tudi drugje, vendar pa je treba k njemu težiti. Najslabše je, če se zunanjepolitični neuspeh preveč zlorablja za domače polemike," meni Petrič.

Sicer pa je bil del negativne kampanje proti Sloveniji tudi njeno članstvo v EU, saj bi imela ta v primeru slovenske zmage v VS kar pet držav. "Vzhodnoevropska skupina je bila nekoč del Evrope, ki ni bil v EU ali zvezi Nato. Danes je to polovica držav iz skupine, ki je zato na nek način specifična, in bo znotraj nje spopad med kandidatkami EU in tistimi, ki to niso, verjetno pogost. To je realnost," je dejal Petrič, ki sicer članstvo Slovenije v EU in Natu vidi kot veliko prednost.