Na ljubljanski policijski upravi so naše informacije potrdili, a so bili s pojasnili skopi. Kot so dejali, so na podlagi lastne zaznave suma storitve gospodarskega kaznivega dejanja na škodo omenjenega podjetja, ki se preganja po uradni dolžnosti, začeli predkazenski postopek.
Na številne vprašljive poslovne dogodke Tosame, predvsem na njeno lastninjenje in v naslednji fazi izčrpavanje družbe, smo v Dnevniku opozarjali že več kot leto in pol. Kot smo razkrili na začetku lanskega leta, je minilo le nekaj mesecev, ko je Nagode po izveden prevzemu v letu 2008 začel izčrpavati Tosamo. Čeprav je poslovno leto 2008 družba končala z izgubo v višini 1,7 milijona evrov, je Nagode v začetku leta 2009 na skupščini prek svojega podjetja Sana Investicije odločil, da mu mora Tosama izplačati ves bilančni dobiček (vse pretekle dobičke) v višini 1,8 milijona evrov. Na eni od treh februarskih skupščin leta 2009 je podjetje Sana Investicije odločilo, da mora Tosama prodati stroje in jih ponovno vzeti na lizing (ang. sale and lease back). S tem manevrom naj bi Tosama Nagodetovi tiskarni Schwarz posodila 3,5 milijona evrov, a v Tosami zagotavljajo, da kljub sklepu skupščine do uresničitve načrtov ni prišlo in da do Schwarza nimajo nobenih terjatev. Po drugi strani so v domžalskem podjetju pojasnili, da so odobrili posojilo družbi MKT Print (v letu 2009 je MKT Print končal v stečaju, njen večinski lastnik pa je bil Nagode), pri čemer v Tosami višine posojila, ki so ga že odpisali, niso razkrili. Na eni od februarskih skupščin leta 2009 pa je bila sprejeta tudi odločitev, da mora uprava pripraviti vse potrebno za pripojitev Sane Investicij k Tosami, medtem ko je bila septembra istega leta odločitev o pripojitvi na skupščini tudi sprejeta.
Za financiranje prevzema Tosame, ki je skupaj stal okoli 26 milijonov evrov, je podjetje Sana Investicije najelo skoraj 23 milijonov evrov posojila. Od tega je NKBM Nagodetov podvig financirala z 11,8 milijona evrov, Hypo pa z 11,1 milijona evrov. Ko je bila Sana pripojena k Tosami, se je njena finančna slika izjemno poslabšala. Natančneje, pred prevzemom (31. decembra 2008) so kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti Tosame znašale štiri milijone evrov, konec leta 2009 pa kar 28 milijonov evrov. Če je Tosama za obresti leta 2008 plačala 179.000 evrov, je leta 2009 odštela 1,3 milijona evrov, lani pa 1,43 milijona evrov. Povedano drugače: Nagodetov prevzem bo skoraj v celoti financirala kar Tosama, ki je sicer v poletnih mesecih zaprosila za državno pomoč. Tomaž Brdnik, direktor Tosame, ki se je pred dnevi iz delniške družbe preoblikovala v d.o.o., je pojasnil, da s predkazenskim postopkom ni seznanjen, Nagode pa na vprašanje glede preiskave ni odgovoril.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
