Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je izpostavila, da evropski voditelji od Italije zahtevajo "verodostojne reze" za znižanje njenega dolga, ki znaša že 1900 milijard evrov.

Potem ko so Grčija, Irska in Portugalska zaradi dolžniških težav že morale zaprositi za mednarodno finančno pomoč, sedaj dolžniška kriza najbolj kaže zobe Italiji in Španiji.

Van Rompuy je povedal, da so predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija pozvali, naj Italija prepriča, da bo obljubljene "pogumne ukrepe" za reze in reforme izvedla pravočasno.

"Jasno je, da od italijanskih oblasti zahtevamo veliko, in menim, da so to tudi pripravljene storiti," je sklenil Van Rompuy.

A ob tem je predsednik Evropskega sveta pojasnil, da bo tudi dogovor o potrebnem ukrepanju Italije dorečen v sredo, ko se obeta celovit odziv na najhujšo krizo evra doslej.

Z Berlusconijem sta se ločeno sestala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Slednji je zatrdil, da zaupata v občutek odgovornosti oblasti v Italiji. Merklova pa je pojasnila, da sta dala predsedniku italijanske vlade jasno vedeti, da je Italija pomemben del območja evra, ki nosi temu primerno odgovornost.

Merklova upa, da bo Italija sprejela ustrezne ukrepe v obliki strukturnih reform in načrta za znižanje zadolženosti. Zgolj okrepljen obrambni zid v obliki povečane posojilne sposobnosti začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) namreč po njenih besedah ne bo dovolj za okrepitev zaupanja, če države, vključno z Italijo, ne bodo ustrezno ukrepale in ponudile jasne perspektive rasti in javnofinančne stabilizacije.

Sarkozy je bil na koncu povsem jasen. Države ne morejo pozivati k solidarnosti partnerjev, če ne opravijo svojega dela naloge, se je glasilo njegovo sporočilo.

Vrh EU potrdil stališče za srečanje voditeljev G20

Voditelji EU so danes potrdili usklajeno stališče povezave za skorajšnji vrh skupine G20 v Cannesu. Unija med drugim izpostavlja reformo mednarodnega denarnega sistema, nadaljnjo krepitev regulacije finančnega sistema in ukrepe za zmanjšanje nihanj cen hrane in surovin. Poziva tudi k premisleku o uvedbi globalnega davka na finančne transakcije.

Kot izhaja iz osnutka sklepov vrha, naj bi unija na vrhunskem zasedanju skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih gospodarstev (G20) zastopala stališče, da je treba "raziskati in nadalje razviti zamisel o uvedbi globalnega davka na finančne transakcije".

Tovrstna mila formulacija poziva je najverjetneje posledica nesoglasij glede uvedbe tovrstnega davka znotraj EU. Evropska komisija je konec septembra sprejela predlog za uvedbo evropskega davka na finančne transakcije. Neuradno predlaga 0,1-odstotno davčno stopnjo na prihodek od delnic in obveznic ter 0,01-odstotno stopnjo na preostale finančne proizvode, na primer izvedene finančne instrumente in strukturirane proizvode.

Vendar pa je glasna nasprotnica uvedbi tega davka Velika Britanija, ki se boji za usodo največjega evropskega finančnega središča, londonskega Cityja, če bi davek uvedla zgolj EU. Ekonomisti namreč opozarjajo, da je tak davek smisel zgolj ob uvedbi na globalni ravni, saj drugače lahko pride do bega kapitala v dele sveta, kjer davka ne bi uvedli. Kitajska in ZDA sta že jasno povedali, da uvedbe davka ne podpirata.

Pojavljajo se sicer zamisli, da bi ob neomajnem nasprotovanju Velike Britanije davek uvedle zgolj članice območja evra. Medtem ko predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in številni vodilni evropski politiki menijo, da gre za vprašanje pravičnosti in ustreznega prispevka finančnega sektorja k reševanju težav, ki jih je povzročilo prav preteklo delovanje finančnih ustanov, pa ekonomisti opozarjajo, da to ni prava pot, saj bodo banke stroške v vsakem primeru prevalile na svoje stranke - podjetja in potrošnike.

Unija se bo v začetku novembra na Azurni obali zavzela tudi za reformo mednarodnega denarnega sistema v smeri večje usklajenosti denarnih in gospodarskih politik. Prav tako unija podpira zavezo, da se Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) zagotovi dovolj sredstev za uresničevanje njegovih obveznosti.

EU ima v IMF enega od finančnih vzvodov za reševanje dolžniških težav območja evra. ZDA kot najmočnejša članica IMF so dale vedeti, da zaenkrat ne vidijo potrebe po povečanju sredstev sklada, več pripravljenosti naj bi bilo med hitro rastočimi državami.

Unija bo pozvala tudi k polni uresničitvi danih zavez glede krepitve regulacije finančnega sistema, ki glede na začetni zagon v času finančne krize poteka počasi. Gre med drugim za krepitev standardov kapitalske ustreznosti bank, regulacijo trga izvedenih finančnih instrumentov, vzpostavitev okvirov za upravljanja s sistemsko pomembnimi ustanovami, ukrepanje proti davčnim oazam in reformo vloge bonitetnih agencij.

EU se zavzema tudi za brzdanje pretiranega nihanja cen hrane in surovin s ciljem krepitve prehranske varnosti in vzpostavljanja stabilnejšega okolja za poslovanje gospodarstva. Gre za povečanje preglednosti delovanja trga na tem področju in regulacijo izvedenih instrumentov, ki temeljijo na hrani in drugih surovinah.

Vrh G20 v Cannesu bo imel verjetno dve glavni temi. Ena je reševanje težav območja evra, pri čemer ostali svetovni voditelji upajo, da bo evropskim voditeljem do prvega tedna novembra uspelo najti celovito rešitev za dolžniško krizo v območju skupne valute. Drugo glavno vprašanje pa naj bi bilo, kako zagotoviti novo spodbudo globalnemu gospodarskemu okrevanju, ki je v zadnjih mesecih občutno opešalo.

Evropske države so v tem trenutku v obdobju javnofinančne konsolidacije in ob dolžniških težavah območja evra nimajo veliko prostora za fiskalno spodbujanje gospodarstva. V ne ravno zavidljivem položaju so tudi ZDA, kjer obstajajo tudi velike politične razlike glede vodenja javnih financ. Hitro rastoče države se medtem bojijo učinka pretirane količine denarja v gospodarstvu na inflacijo.