Rusko nosilno raketo sojuz, ki je satelita ponesla v vesolje, so prvič izstrelili zunaj tradicionalnih izstrelišč Plesecka na severu Rusije ali Bajkonurja v Kazahstanu. Izstrelitev je potekala normalno in do minute natančno, približno štiri ure kasneje pa sta se satelita že uspešno utirila v orbito in misija sojuza je bila zaključena.

Kontrolorji na Zemlji so to pozdravili z glasnim aplavzom, vodja francoske vesoljske družbe Arianespace, Jean-Ives Le Gall, pa je dogodek označil kot "zgodbo Evrope, ki ji uspeva in ki zna sodelovati", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sprva je bila izstrelitev sicer predvidena za četrtek, a so jo zaradi tehničnih težav preložili za 24 ur.

5,4 milijarde evrov vreden projekt Galileo naj bi ob zaključku vzpostavljanja sistema obsegal 27 operativnih satelitov in tri rezervne, kar bo skupno šest več od sistema GPS. V orbiti sta sicer že poskusna satelita Giove a in Giove B, ki strokovnjakom pomagata pri preskušanju delovanja in zanesljivosti sistema.

Sateliti, ki bodo okoli Zemlje krožili na treh različnih orbitah na višini okoli 23.300 kilometrov, bodo na Zemljo vseskozi pošiljali svoj položaj in čas, kar lahko potem sprejemniki signala preračunajo in določijo svoj položaj. Za to sicer potrebujejo najmanj štiri satelite, a več kot jih je, bolj natančen je podatek o položaju.

Evropski sistem satelitske navigacije naj bi za več kot dvakrat izboljšal zmogljivosti GPS ter signale na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih, kjer so motnje zaradi nebotičnikov. Prav tako naj bi bil Galileo natančnejši; medtem ko je natančnost GPS trenutno od tri do osem metrov, naj bi evropski sistem omogočil določitev položaja do metra natančno.

Galileo naj bi polno operativen postal leta 2019, že leta 2014 pa naj bi bile mogoče prve storitve. Kakovost oz. natančnost teh storitev takrat še ne bo na predvideni ravni, prav tako Galileo še ne bo omogočil vseh koristi uporabnikom.

Galileo bo sicer ponujal pet vrst storitev, od brezplačne javno dostopne, namenjene široki uporabi, prek take z omejenim in plačljivim dostopom za podjetja, do storitve, namenjene institucijam EU ter organom držav članic (tudi vojski), kjer bodo podatki tajni in močno zaščiteni. Uporabljalo se ga bo lahko za določanje položaja na kopnem, v zraku in na vodi, zaradi natančnosti pa se ga bo lahko uporabljalo npr. tudi v geodeziji ali pa v industriji.

Po prvotnih načrtih naj bi Galileo operativen postal že leta 2008, a je tedaj projekt temeljil na javno-zasebnem partnerstvu, ki se ni obneslo. EU se je tako novembra 2007 odločila, da prevzame celotno financiranje vzpostavitve projekta.