Na srečo zaužijemo dovolj sadja in zelenjave, tako da težav, povezanih s pomanjkanjem vitamina C (v nasprotju z večino Slovencev, kot pravijo raziskave), nimamo. Pa tudi sicer smo zadnje dni preživljali v družbi para, ki mu je zdravo življenje številka 1 na prednostnem seznamu. Vsaj tako smo si razlagali njuni imeni s poudarjeno črko C, pa tudi vitka postava brez odvečnih maščob nas je napeljevala k razmišljanju, da živita zdravo. Nismo bili daleč od resnice. Še več: če želite biti v njuni družbi, potem je zdravo življenje prvi pogoj. Z nabranimi odvečnimi kilogrami boste namreč nanju gledali drugače, izkušnja vožnje pa zagotovo ne bo prijetna. C1 in C-zero, kot se imenujeta, sta namreč majhni mestni vozili, za volanom ali na zadnji klopi katerih si res težko predstavljamo nekoga, ki s sabo nosi breme zajetnega trebuha.

Po žilah se jima pretaka sorodstvena kri, o tem ni dvoma. Že na prvi pogled sta si podobna, pa še starša po rodu iz Francije imata enaka. Njuno poslanstvo je okretnost v mestnih središčih, ko centimeter manj šteje več. Tudi zato C1 v dolžino meri le 3,43 metra, C-zero še štiri centimetre več. Iskanje parkirnega prostora je tako otročje lahko, veselje do parkiranje pa bodo dobile tudi tiste predstavnice nežnejšega spola, ki so morale doslej zaradi povzročenih sivih las dvakrat pogosteje na barvanje k frizerju. Citroëna sta kljub svoji majhnosti avta za družbo, zato naj vas ne bo strah, če boste povabljeni na vožnjo (beri: zadnjo klop). Zavoljo zadnjega para vrat boste vstopili zlahka, pa tudi sicer boste začudeni, da je zadaj tudi v praksi mogoče kar udobno sedeti. Sploh centimetri za glavo so odmerjeni izdatno, le v C-zeru se utegne zgoditi, da boste morali za dovolj centimetrov za kolena zmoliti en očenaš, da voznik ni kakšen dolgin, temveč prikupna majhna črnolaska. Se pa ne ustrašite, ko dvignete prtljažna vrata. Ne, tam ni kakšnega pitona, saj zanj seveda ni prostora, luknja ali bolje luknjica pa v obeh štirikolesnikih (v C1 s 139 in C-zero s 166 litri) zadošča zgolj osnovnim nakupom špecerije ali oblačil.

Se dobro počutite, brez težav s srcem? Opozarjamo vas z razlogom, saj bo sledil zaplet, po katerem boste le še stežka verjeli, da sta C1 in C-zero vendarle brata. Pa začnimo... C1 ima pogon na prednji kolesi, C-zero na zadnji, serijska oprema prvega je žalostno skromna, zgolj z dvema prednjima blazinami, ABS in električno pomičnimi prednjimi stekli (za klimo in radio s CD je treba doplačati 1100 evrov, sistema ESP ni niti na doplačilnem seznamu), drugega pa skorajda popolna (pogrešali smo le tempomat), na trenutke celo bahava (ogrevani voznikov sedežev). Prav tako iz različnih svetov pa sta pogonska agregata. Resda skorajda do konjička enaka (68:67 KM), a z vsaj tako različnima filozofijama kot med skreganima nogometnima trenerjem in igralcem.

C1 stavi na bencinski trivaljnik s petimi prestavami, ki je tudi zavoljo nizke teže (800 kg) kar živahen (157 km/h, 14,2 s), predvsem pa denarnici dokaj prijazen (povprečna poraba 5,6 l), C-zera pa krasi električni motor, ki po zaslugi takojšnjega navora kar poka od moči (pri višjih hitrostih ga nato zmanjka), samodejni menjalnik pa dviguje vozno udobje. Ko bi še doseg z enim polnjenjem bil nekoliko večji (v teoriji 150, v praksi le dobrih 100 kilometrov) in za polnjenje (na domači vtičnici) ne bi porabili šestih ur. Pa tudi samo polnjenje v mestu, resda brezplačno, bi bilo lahko uporabniku prijaznejše, tako pa smo pred prvim polnjenjem izvedeli, da se je naprej treba registrirati...

Za petvratni citroën C1 1,0i SX 5v je treba odšteti 9430 evrov, citroën C-zero tendance pa s 35.460 evri zahteva občutno globlji poseg v denarnico. Zaključek v piki na i.