Ta se je doslej napajala z denarjem iz vodnega sklada, zaradi česar je bilo tako iz okoljskega ministrstva kot iz poplavno najbolj ogroženih okolij v preteklosti slišati vrsto kritik in nasprotovanj, saj je posledično kronično zmanjkovalo denarja za urejanje preostalih vodotokov v državi.
Po vrsti zapletov, ko je pristojno ministrstvo za nekaj časa povsem zaprlo pipo za financiranje infrastrukture, je nekaj časa grozilo, da bo hidroelektrarna Krško v predvidenem roku sicer zgrajena, potrebne vode za testiranja in poskusno obratovanje pa ne bo.
"Odločitev poslancev ocenjujemo zelo pozitivno, saj se Infra ne bi mogla več zadolževati. Bazen in preostalo infrastrukturo za HE Krško sicer gradimo še po starem sistemu financiranja, iz podnebnega sklada, ki se bo šele začel polniti, pa bomo denar začeli črpati leta 2013 in bo namenjen gradnji infrastrukture za HE Brežice in HE Mokrice," pravi direktor Infre Vojko Sotošek, ki pričakuje, da bodo ob zdajšnjem pospešenem tempu do začetka prihodnjega poletja omogočili tolikšen dvig vode v akumulacijskem bazenu krške elektrarne, da bo ta lahko začela poskusno obratovati tako rekoč v skladu s predvidenim časovnim načrtom. "Dva do tri mesece zamude pri tako velikem projektu je pravzaprav nekaj normalnega. Seveda pa nam morata pri lovljenju zdajšnjega časovnega zaostanka iti na roko tudi vreme in nemoteno financiranje," še opozarja Sotošek. Gradnja infrastrukture za HE Krško bo stala od 36 do 39 milijonov evrov.
Omenjeno spremembo zakona so letos poleti vložili posavski poslanci iz vrst SDS, SLS in SD s prvopodpisanim Andrejem Vizjakom, ki za razliko od nekoliko pesimističnega okoljskega ministra Roka Žarniča pričakuje, da sta država in projekt gradnje hidroelektrarn na Savi na tak način dobila zadosti zanesljiv vir financiranja. Zaradi velike, več kot enoletne zamude pri sprejemanju državnega prostorskega načrta za HE Brežice so končni rok zgraditve verige iz leta 2015 premaknili na leto 2016.
