Lastniki Geoplina, ki ga vodi Boštjan Napast, imajo tako na mizi dve možnosti: da se odločijo bodisi za oddelitev družbe Geoplin Plinovodi iz Skupine Geoplin bodisi za njegovo preoblikovanje v "neodvisnega operaterja prenosnega sistema (ITO)". To bi pomenilo, da bi družba Geoplin Plinovodi (in s tem tudi 50-odstotni delež v podjetju za gradnjo slovenske trase plinovoda Južni tok) ostala v lasti Geoplina, a se ta ne bi smel kakor koli vpletati v njeno poslovodstvo ali si z njo izmenjevati podatkov.
Čeprav sta preoblikovanju po modelu ITO zaradi več razlogov (ohranitev kapitalske moči Geoplina in preprečitev tveganja, da plinovodi preidejo v last neenergetskih družb in finančnih skladov) naklonjena tako Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) kot Geoplin, bi ga lahko otežilo, da država za to ni sprejela ustrezne zakonodajne podlage. Spomnimo, veljavni energetski zakon modela ITO ne pozna, zato je vlada v začetku oktobra sprejela predlog sprememb, ki bi ga moral državni zbor sprejeti do konca tedna. A to se zagotovo ne bo zgodilo. Kolegij predsednika državnega zbora se je po naših podatkih namreč soglasno odločil, da vladnega predloga ne bo obravnaval po nujnem postopku.
Čeprav Geoplin tako vsaj v teoriji nacionalni agenciji za energijo ne more predložiti vloge za certificiranje, saj zanjo ni zakonodajne podlage, naj bi po naših informacijah zagato v Geoplinu skušali rešiti z obvodom. Na agencijo naj bi namreč poslali tako imenovano predcertifikacijsko vlogo, ta pa naj bi jo ob tihem soglasju evropske komisije obravnavala na enak način kot "pravo" vlogo. Medtem ko je končni rok za pridobitev zelene luči za preoblikovanje po modelu ITO 3. marec, pa gre pri tem Geoplinu, ki mora vlogo predložiti do 3. novembra, na roke podatek, da je evropsko plinsko direktivo v nacionalne zakonodaje pravočasno implementirala le manjšina članic EU, po dostopnih podatkih le sedem. Povedano drugače, za zdaj naj bi bili v Bruslju pri razvezavi plinskih družb pripravljeni zamižati na najmanj eno oko.
primoz.cirman@dnevnik.si
