Vpliv rastočega nihanja cen na kmetijsko proizvodnjo in zagotavljanje varne preskrbe s hrano, tako na globalni kot tudi na regionalni in lokalni ravni, je izpostavljen tudi v resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, so v sporočilu za javnost poudarili na ministrstvu za kmetijstvo.
80 milijonov prebivalcev na robu revščine
Resolucija med drugim opozarja na vpliv globalizacije in liberalizacije, gibanja cen energentov ter bioenergije, podnebnih sprememb in špekulacij na trgih s kmetijskimi proizvodi. Na rast cen hrane pa vplivajo tudi naraščajoče prebivalstvo ter spremembe v njihovih prehrambenih navadah, kot na primer povečana poraba mesa in mleka v hitro razvijajočih se državah kot sta Indija in Kitajska.
V EU po nekaterih ocenah že okoli 80 milijonov prebivalcev živi na pragu revščine. Unija od leta 1987 izvaja ukrep pomoči v hrani, v okviru katerega danes razdeljujejo osnovna živila in prehrambeni paketi že skoraj 18 milijonom revnih v dvajsetih državah članicah.
Slovenija že šest let sodeluje v tem evropskem ukrepu. S pomočjo dobrodelnih organizacij, Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas, bo letos razdeljenih nekaj več kot 6000 ton hrane več kot 200.000 prejemnikom v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov. Zaradi krize se je število prejemnikov v primerjavi s preteklimi leti povečalo za več kot 30 odstotkov.
Milijarda ljudi dnevno nima rednega dostopa do hrane
V okviru ZN so si razvite države kot prvi razvojni cilj tisočletja zadale izkoreninjenje ekstremne revščine do konca leta 2015. Vendar so zadnji podatki zaskrbljujoči. Na svetu je namreč že milijarda ljudi, ki dnevno nima rednega dostopa do hrane. Stanje je v zadnjih dveh letih še dodatno poslabšala svetovna finančna kriza. Do leta 2050, ko naj bi število prebivalcev naraslo na devet milijard, bi morali svetovno proizvodnjo hrane povečati kar za 70 odstotkov, če bi želeli nahraniti vse prebivalstvo, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu.
Za zmanjšanje negativnih učinkov nihanja cen hrane bo treba opustiti izkrivljajoče subvencije in politiko na področju biogoriv ter zagotoviti, da se bioenergenti proizvajajo v tistih državah in z rastlinami, ki so za to primerne. Pomembno vlogo ima tudi boljša koordinacija politik v okviru mednarodne trgovine s hrano preko zagotavljanja stabilnega toka dobrin ter odprave trgovinskih ovir in liberalizacije mednarodne trgovine. Potrebna sta tudi večja transparentnost trgovine in trgov ter boljši pretok informacij, menijo na ministrstvu.
