Pred jutrišnjim svetovnim dnevom hrane so organizirali tudi posvet o novi prehranski politiki, ki bo osredotočena na lokalno oskrbo s hrano, na ponudbo varne hrane in na izboljšanje prehranjevalnih navad. Toda udeleženci posveta iz zdravstvene, kmetijske stroke, šolstva... se s to problematiko očitno ukvarjajo bolj teoretično. V praksi - v odmoru - so namreč zaužili sadje, uvoženo iz oddaljenih držav, in sladice, izdatno obogatene s sladkorjem, čeprav se na načelni ravni zavzemajo za uvedbo trošarin na nezdravo hrano in pijačo.
Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije je pokazala, da je le 13 odstotkov živil, namenjenih otrokom, brez aditivov in dodanih arom, večina žit, ki jih mladostniki zaužijejo za zajtrk - če ga sploh imajo - vsebuje preveč sladkorja, mnoga tudi preveč maščob in soli. "Med otroci in mladostniki so zelo priljubljene tudi sladke pijače, ki so izjemno obremenjene s sladkorji. Spijejo jih precej več, kot smo mislili. Tudi vode z okusom, ki ima prav tako veliko sladkorja. Smo v zelo zmedenem položaju," ugotavlja Matej Gregorič, strokovnjak za prehrano na Inštitutu za varovanje zdravja. A dodaja, da je po drugi strani na voljo tudi vse več ekoloških izdelkov in takih, ki vsebujejo manj maščob in sladkorja.
Stop za avtomate z nezdravo hrano
Za pozitiven ukrep Gregorič šteje tudi umik avtomatov z nezdravo hrano iz slovenskih šol. To pozdravlja tudi Marjan Ivanuša, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji. "Če bi avtomate obdržali v šolah, bi s tem otrokom pokazali, da je vseeno, ali uživajo nezdravo hrano. Zasebni posel, ki ponuja nekaj, kar je nezdravo, v šole ne sodi," meni Ivanuša. Mnogi drugi strokovnjaki so prepričani, da bi bi bilo treba avtomate z nezdravo hrano izgnati tudi iz vseh bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov. V tem pogledu bi jim lahko bil zgled ljubljanski zavod za zdravstveno varstvo, ki je gostil posvet o prihodnji prehranski politiki, a žal ni, saj obiskovalca tovrstni avtomat pričaka že pri vhodu v njegovo stavbo.
Marjan Ivanuša meni, da bi se morala nova prehranska strategija osredotočiti na ljudi, ki potrebujejo spremembo v prehranjevanju, saj je neenakost v zdravju pri nas očitna. Srednji sloj prebivalstva, ki je izobražen in ima denar, si po lahko privošči zdravo prehranjevanje. "Toda kako doseči, da neizobraženi ali slabše izobraženi zaradi nezdravega prehranjevanja ne bodo zbolevali bolj in umirali mlajši," se sprašuje Marjan Ivanuša.
Globalni vplivi
Po Ivanuševi oceni je bila pretekla prehranska politika, ki se je končala z letom 2010, uspešna. "Res je, da so se nekateri kazalci poslabšali, da se je delež debelih mladostnikov podvojil, toda prepričan sem, da bi se brez te prehranske politike kazalci poslabšali še bolj, saj je Slovenija del globalnega sveta, in to so globalni trendi, ki jih je zelo težko ustaviti," ugotavlja slovenski predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije.
Ivanuša poudarja, da imamo tudi v Sloveniji globalna podjetja, ki globalno propagirajo nezdravo hrano, zato bi po njegovem mnenju morali to urediti na mednarodni ravni. "Prepoved oglaševanja nezdrave hrane za otroke zgolj v eni državi zaradi vpliva interneta in drugih medijev ne bi bila dovolj učinkovita. Uveljaviti bi jo morali na ravni več držav, kot smo jo pri tobaku," predlaga Ivanuša. Meni tudi, da imajo bolj izobraženi in premožni Slovenci že danes bolj raznovrstno prehrano, zato je treba poiskati ljudi, ki zaužijejo preveč nezdravih maščob, sladkih pijač... in s pomočjo prehranske politike spremeniti njihove življenjske navade.
Statistični podatki kažejo, da je problematika prehranjevanja različna od regije do regije in da bodo imeli največ težav z debelostjo v Prekmurju in Zasavju. Da je zdravo življenje v veliki meri povezano tudi z denarnimi zmožnostmi posameznika, pa potrjuje podatek, da je ena od ljubljanskih šol po spodobnostih otrok na drugem mestu v državi, druga šola v prestolnici pa na zadnjem. Slednjo obiskujejo otroci staršev, ki imajo slabši socialni položaj.
V šolah le tretjina slovenskega sadja in zelenjave
Eden boljših primerov dobre prakse na področju prehrane je po mnenju strokovnjakov shema šolskega sadja in zelenjave, ki se v Sloveniji na pobudo EU in ob njeni izdatni finančni podpori (Bruselj prispeva dve tretjini potrebnega denarja) izvaja od leta 2009. V tem projektu sodelujeta dve tretjini slovenskih otrok, ki so v šolskem letu 2009/2010 brezplačno dobili 517 ton sadja in zelenjave. A je tudi tukaj ena lepotna napaka. Le tretjina teh pridelkov je izvirala iz domačega, torej slovenskega okolja. Zakaj? Ponudba slovenskega sadja in zelenjave je precej manjša od povpraševanja, poleg tega so kmetje slabo organizirani, zato sploh na javnih razpisih za dobavo živil javnim ustanovam običajno "izvisijo" in posel dobijo velike trgovske družbe. Strokovnjaki zato apelirajo predvsem na zadruge, naj povežejo kmete, kmetijskemu ministrstvu pa očitajo, da z besedičenjem o nujnosti lokalne oskrbe s hrano po levi prehiteva samo sebe. Menijo, da bi se moralo slovensko kmetijstvo najprej prestrukturirati in zagotoviti zadostne količine hrane javnim ustanovam.
Lucijan Cenčič, kmet in uslužbenec kmetijskega ministrstva, krivdo za takšno stanje pripisuje zakonu o javnem naročanju, ki je po njegovem mnenju ustavil v preteklosti uspešno sodelovanje lokalnih predelovalcev hrane s podjetji, bolnišnicami, šolami, menzami, potem ko je uveljavil najnižjo ceno kot glavno merilo izbire dobavitelja.
"Do strategij sem skeptičen. Imamo gospodarsko strategijo, pa veste, kje smo. Imamo kmetijsko strategijo, a se subvencije večajo, samooskrba pa pada. Tudi prehranska strategija je dober dokument, otroci pa se debelijo. Poiščimo vzroke za to," poziva Cenčič pisce nove prehranske strategije, katere osnutek naj bi bil nared decembra letos.
