Generalni direktor ZZZS Samo Fakin pred jutrišnjo sejo skupščine zavoda še vedno poudarja, da druge izbire nimajo. Kot kaže, bo tudi tokrat zniževanje akontacij usmerjeno predvsem v bolnišnice, ki pa so jim akontacije letos že znižali za 3,5 odstotka.
"Ostri rezi se niso nikoli obnesli"
Na ministrstvu za zdravje se z ZZZS med drugim ne strinjajo, da so jim z aneksom dva k splošnemu dogovoru v zdravstvu naložili večmilijonske finančne obveznosti. Marušič ugotavlja tudi, da bi se bilo mogoče pogovarjati o zamiku plačila dodatnih 9 milijonov evrov na podlagi mednarodnih sporazumov. V primernejše okvire bi morali po Marušičevi oceni spraviti še odhodke za zdravila, medicinskotehnične pripomočke in bolniška nadomestila. Odzivanje na primanjkljaj zgolj z rezanjem cen v zdravstvu ni pravi pristop, so prepričani na ministrstvu za zdravje. V zadnjih treh letih so se cene zdravstvenih storitev že znižale za 8 odstotkov, so izračunali, Marušič pa dvomi, da dodatno "rezanje" cen, ki bi ob sprejetju rebalansa finančnega načrta ZZZS v nekaterih primerih seglo do 10 odstotkov, ne bi imelo negativnih posledic. "Tako močnih rezov v tako kratkem času izvajalci ne zmorejo. Ostri rezi se niso nikoli obnesli in so se na koncu lomili na zdravju ljudi," je dejal.
Marušič je včeraj predstavil predloge glede nove dajatve in ukinjanja sedanje oblike dopolnilnega zavarovanja, ki so jih pripravili kljub nezaupnici vlade. "Trdno verjamem, da je to prava pot," je dejal Marušič, ni pa želel ugibati, ali jo bo naslednja vlada ubrala. Po prvi različici, ki mu je osebno najbolj blizu, bi ljudje, ki prejemajo do 60 odstotkov povprečne plače, namesto sedanjega dopolnilnega zavarovanja mesečno plačali 12 evrov, tisti s prihodki v višini 60 do 140 odstotkov povprečne plače 15 evrov, tisti s 140 do 200 odstotki povprečne plače pa 20 evrov. Največ, 25 evrov, bi plačali ljudje, ki prejemajo več kot 200 odstotkov povprečne plače. Na leto bi to prineslo 264 milijonov evrov. Ob tem naj bi dali prednost pomembnejšim pravicam, iz košarice pa bi izključili del zdraviliškega zdravljenja in nenujnih reševalnih prevozov, prihranke pa bi dosegli še z uvajanjem sistema medsebojno primerljivih zdravil. To na primer pomeni, da bi določili najvišjo ceno za vsa podobna zdravila s protibolečinskim učinkom, zdravila nad to ceno pa bi krilo zasebno zavarovanje.
Rezi v bolnišnicah, v zdravstvenih domovih ne?
Predlog zniževanja akontacij bodo pripravili do seje skupščine, je pojasnil Fakin, vsem zdravstvenim zavodom pa jih najbrž ne bodo znižali enako. V zdravstvenih domovih stroški dela namreč zavzamejo okoli 80 odstotkov vseh stroškov, pri zniževanju prihodkov pa bi tako "zelo hitro zašli na spolzek teren". Več možnosti varčevanja je v bolnišnicah, kjer materialni stroški znašajo okoli 40 odstotkov stroškov. Zdravstvene domove bodo hkrati zaščitili kot "najbolj vitalen del" zdravstva, kjer poskrbijo za veliko večino bolnikov, je napovedal Fakin.
"Minister lahko o naših projekcijah dvomi, pričakujem pa, da bo svoje dvome v tem primeru tudi dokazal. Če smo se zmotili, toliko bolje, a žal sami vidimo težave. Prihodki zaostajajo za načrtovanimi, odhodki so višji, brez rebalansa finančnega načrta ZZZS, ki ga je vlada minuli teden zavrnila, pa leta ne bomo zvozili," je ob tem poudaril. Dodal je, da je mednarodne sporazume podpisala vlada, ZZZS pa jih je dolžan izvrševati. Ko pred časom niso izplačali obveznosti do Hrvaške, so začeli v sosednji državi zaračunavati slovenskim bolnikom, ki so obiskali tamkajšnje zdravnike, je spomnil.
