Srbija si po njegovem mnenju zasluži status kandidatke, saj je napravila pomembne korake naprej s sodelovanjem z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kateremu je predala še zadnja haaška obtoženca, Ratka Mladića in Gorana Hadžića. Kljub napetostim na severu Kosova bi bilo po Žbogarjevih besedah prav, da se Srbiji da priznanje za to, kar je storila, saj bi bilo to obenem spodbuda k nadaljnjim reformam in reševanju odprtih vprašanj.

V primeru Črne gore pa minister, ki opravlja tekoče posle, od Evropske komisije pričakuje priporočilo za določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj. V primeru priporočil komisije morajo sicer seveda oba koraka s soglasjem potrditi države članice EU. V primeru Makedonije bo po ministrovih besedah zanimivo videti, ali bo Evropska komisija ponovila priporočilo za določitev datuma za začetek pogajanj, na kar država sicer čaka že od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke. "Mislimo, da bi bilo to pravilno," je dejal Žbogar.

Albanija brez priporočila

Albanija po Žbogarjevih besedah verjetno ne bo dobila priporočila komisije za dodelitev statusa kandidatke. Bosna in Hercegovina pa je po njegovih besedah "zaradi problemov, s katerimi se ukvarja, daleč zadaj". Zunanji ministri EU so sicer danes v Luksemburgu brez razprave sprejeli sklepe o BiH, ki po Žbogarjevih besedah niso "nič dramatičnega". V glavnem gre za odločitve glede misije EU Althea, ki jo za zdaj ohranjajo, je pa v zraku razmišljanje o njenem zmanjšanju in ukinitvi v prihodnosti.

Ta odločitev je sicer po Žbogarjevih besedah povezana s statusom urada visokega predstavnika, za katerega je tudi v prihodnosti predvideno, da se umakne iz BiH. "A smo še daleč od tega," je dejal Žbogar. Najprej je treba po njegovih besedah v BiH oblikovati vlado in začeti izvajati reforme. Šele ko bo BiH stopila naprej po poti v EU, začenši s predajo prošnje za članstvo, bo mogoče začeti razmišljati o zmanjševanju mednarodne prisotnosti v BiH, sedaj pa je za to še prezgodaj, meni Žbogar.

Pozitivno za Kosovo?

V primeru Kosova si Slovenija po Žbogarjevih navedbah želi pozitivno novico v povezavi z vizumsko liberalizacijo, na primer kažipot z merili za vizumski dialog. Obenem pa bi bilo po ministrovih besedah primerno začeti tudi pogovore o posebnem pogodbenem odnosu med EU in Kosovom, ki je težaven, ker pet držav ne priznava neodvisnega Kosova.

Minister Žbogar je še povedal, da se z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton ni pogovarjal o slovenskih kandidatih za položaje v evropski diplomatski službi. Je pa pojasnil, da bo razpis za Kosovo ponovljen in da je odločitve glede razpisa za Makedonijo mogoče pričakovati v prihodnjih tednih.