Po navedbah generalne direktorice direktorata za proračun na finančnem ministrstvu Alenke Bratušek so finančne posledice interventnega zakona, za katerega je zdaj jasno, da v tem mandatu ne bo sprejet, ocenili na 300 milijonov evrov, ki bi jih sicer z interventnimi ukrepi prihranili v letu 2012. Večina, okrog 270 milijonov evrov, pa bo posledica tistega, kar stopa v veljavo že s 1. januarjem, pravi Bratuškova. Kot dodaja, so zato tudi pristopili k pripravi interventnega zakona in DZ predlagali njegovo obravnavo po nujnem postopku.

Ker kolegij predsednika DZ ni potrdil predloga, da se predlog interventnega zakona obravnava po nujnem postopku, v tem mandatu ne bo sprejet. Kako v prihodnjem letu zagotoviti ta sredstva, bo tako po besedah Bratuškove naloga nove vlade, ki pa bo imela zelo težko delo. S 1. januarjem 2012 se bo namreč "zgodila" valorizacija pokojnin in socialnih transferov, pri čemer valorizacija pokojnin pomeni sto milijonov evrov na ravni prihodnjega leta, valorizacija socialnih transferov pa približno 25 milijonov.

Iztekajo se interventni ukrepi

Z letošnjim letom se bo iztekla tudi veljavnost interventnega ukrepa, s katerim so funkcionarske plače znižane za štiri odstotke, plače pravosodnih funkcionarjev pa še niso usklajene z odločbo ustavnega sodišča. Za vse funkcionarske plače bo tako - če z morebitnimi ukrepi ne bo določeno drugače - v prihodnjem letu potrebno zagotoviti dodatnih osem milijonov evrov, od tega pet milijonov za pravosodne funkcionarje.

Poleg tega je tu še dvig denarno-socialne pomoči oz. minimalnega dohodka, ki se bo s 1. januarjem dvignil za 30 odstotkov, ne bo pa niti znižanja višine denarnega nadomestila za čas brezposelnosti za prve tri mesece po prenehanju delovnega razmerja, in sicer iz 80 odstotkov osnove na 70 odstotkov, kot je pred dvigom že bilo, opozarja Bratuškova.

Pri uskladitvi plač javnih uslužbencev zakon o sistemu plač v javnem sektorju določa, da je za uskladitev plač potreben dogovor med delodajalcem in sindikati. Če bi se plače uskladile s 1. julijem, kot je bilo v preteklih letih običajno, bi to pomenilo približno 32 milijonov evrov. Če pa bi se dogovorili drugače, bi to pomenilo, da bi breme, ki je bilo s predlaganim interventnim zakonom razdeljeno na več kategorij, nosili samo javni uslužbenci, pravi.

Restriktivni posegi v pravice

Ker naj bi do ostalih uskladitev prišlo že s 1. januarjem prihodnje leto, bo potem verjetno treba v te pravice posegati nekoliko bolj restriktivno, predvideva Bratuškova. Da do omenjenih uskladitev ne bi prišlo, pa po njeni oceni možnosti ni. Nov parlament se bo v najboljšem primeru konstituiral okrog 20., 25. decembra in zelo težko bo - tudi če bi ukrepe obravnaval po nujnem postopku - to izpeljal v nekaj dneh do novega leta, pojasnjuje.

A kot poudarja, če "želimo sfinancirati vse te pravice, to pomeni za približno 300 milijonov evrov večji primanjkljaj državnega proračuna". Zadolževanje proračuna pa je iz dneva v dan dražje in Slovenija si 300 milijonov evrov višjega primanjkljaja ne more privoščiti.