Gre za Giulio Bongiorno, odvetnico Raffaela Sollecita, nekdanjega fanta Amande Knox, ki je bil skupaj z njo obtožen in na prvostopenjskem sodišču obsojen za umor Kercherjeve, zdaj pa je tudi on oproščen. Vsi trije so bili študenti na univerzi v Perugii.

Giulia Bongiorno je formalno branila samo Sollecita, dejansko pa je rešila kazni oba, ko ni le pokazala, da so dokazi proti njima na majavih nogah, temveč tudi, da je trenutno najbrž najboljša odvetnica v Italiji. Še več, ta uspeh 45-letne odvetnice, ki je tudi političarka, jo povzdiguje v eno najpomembnejših osebnosti sodobne Italije.

Andreottijeva odvetnica

Bongiornova je gotovo izjemna pravnica, a dejavna je tudi, ko gre za širša družbena vprašanja. Pozornost medijev že nekaj časa vzbuja ne samo s svojimi uspehi na sodiščih in politično aktivnostjo, ampak tudi s svojimi stališči o družbenih temah in s svojim zasebnim življenjem.

Rodila se je na Siciliji, v Palermu, njen oče je profesor prava na rimski univerzi La Sapienza. Sama je študirala pravo v Palermu, kjer je po diplomi leta 1989 začela delati kot odvetniška pripravnica.

Leta 1993 se je v Palermu začelo spektakularno sojenje večkratnemu premierju Giuliu Andreottiju, krščanskemu demokratu, obtoženemu sodelovanja s sicilsko mafijo. S komaj 27 leti je bila med njegovimi odvetniki in kmalu se je izkazala, zato je med večletnim sojenjem postala ena njegovih najpomembnejših odvetnic. Na koncu sojenja so Andreottija oprostili, a kmalu zatem so mu v Perugii sodili za naročilo umora nekega novinarja. Še drugič ga je uspešno branila in postala je znana odvetnica.

Finijeva odvetnica

Lotevala se je težkih primerov, ko je šlo za znane osebnosti. Tako je branila bogataša Sergia Cragnottija, nekoč lastnika nogometnega kluba Lazio, obtoženega, da je namerno izzval stečaj nekaterih svojih podjetij. Njeni stranki sta bila nogometaša Stefan Bettarini, obtožen nezakonitih stav, in še bolj slaven Francesco Totti, ki je na igrišču povzročil incident.

Branila je tudi Vittoria Emanuela iz savojske dinastije, ki bi bil zdaj, če bi bila Italija monarhija, italijanski kralj. Obtožili so ga, da je vpleten v organiziranje prostitucije. V ločitvenem procesu pa je leta 2007 zastopala sedanjega predsednika italijanskega parlamenta Gianfranca Finija.

Finijeva poslanka

Že pred leti je vstopila v politiko, postala je članica stranke Nacionalno zavezništvo, ki jo je vodil Fini. Leta 2006 je na listi te desničarske stranke postala poslanka. V parlamentu je bila zelo aktivna in izvolili so jo za predsednico parlamentarnega odbora za pravosodje. V parlamentarnih razpravah je imela pogosto glavno besedo, redno pa so jo vabili tudi na televizijo, ko je šlo za pravosodne zadeve.

Fini je svoje Nacionalno zavezništvo leta 2009 združil s stranko premierja Silvija Berlusconija, z njim pa se je potem razšel in s 50 poslanci zapustil Berlusconijevo stranko Ljudstvo svobode ter ustanovil spet svojo stranko. Bongiornova je pri vsem tem sledila Finiju.

Mati

Za politiko je zelo zavzeta, tako je prejšnjo zimo prišla na neko glasovanje v parlamentu v invalidskem vozičku, čeprav ji je zdravnik zapovedal, da se ne sme gibati, ker je v pozni nosečnosti, ki je v njeni starosti zelo tvegana. Januarja je rodila sina Iana, javnosti pa ni hotela razkriti, kdo je njegov oče. Povedala je le, da gre za nekega ameriškega odvetnika. Pred leti je v neki televizijski oddaji izjavila, da se ne namerava poročiti, "ker bi ji moški, ki bi se potikal po hiši, lahko motil".

Poseg v zadevo Amande Knox

Po umoru Meredith Kercher, ko je zadeva prišla na prizivno sodišče, je prevzela obrambo Sollecita, obtoženega, da je skupaj z Amando Knox in črncem Rudyjem Guedom ubil mlado Angležinjo, potem ko so jo prisilili v spolne orgije. Guede je krivdo priznal in obsodili so ga na 16 let zapora.

Soodgovornost za zločin pa je naprtil Konoxovi in Sollecitu, ki ju je prvostopenjsko sodišče na podlagi njegovega pričanja in še bolj na podlagi raznih dokazov z mesta umora obsodilo na 24 in 25 let zapora. Njuni odvetniki so se pritožili in tedaj je na sceno stopila Bongiornova, ki je dokaze, drugega za drugim, postavila pod vprašaj.

Sodišče je prepričala, da so dokazi kriminalističnega strokovnjaka s kraja umora in pa rezultati laboratorijske analize, posebej analize DNK, nezanesljivi in kažejo na malomarno delo ljudi, ki bi morali biti strokovnjaki na svojem področju. Kriminalisti in ljudje v laboratoriju so predvsem prekršili vrsto proceduralnih pravil in že zato so njihovi dokazi na sodišču neuporabni.

Tako je počasi omajala argumente tožilstva in dosegla veliko zmago že pozimi, ko je sodišče sprejelo njeno zahtevo po reviziji celotnega dokaznega postopka. Uspelo ji je postaviti pod vprašaj tudi pričanje Rudyja Gueda, saj je našla priče, ki so trdile, da je Guede v zaporu govoril, da je sam ubil Meredith Kercher.