Nekoč me je gospa po predstavi vprašala, ali je župnik vedel, kaj bom govoril. Rekel sem, da ne vem, in jo vprašal, ali ji je bilo všeč. "Joj, seveda. Toliko sem se smejala. Samo ne vem, ali je to prav." (Smeh.) Mnogi imajo podobne dileme. Sam se posmejem tudi kosmatemu vicu, če je smešen. Ne bom pa ga pripovedoval moji mami ali otrokom. Treba je namreč upoštevati tudi mejo dobrega okusa. Evangelij po Čušinu je mnoge pohujšal že s samim naslovom. Prišla je nadme profesorica teologije in rekla, da je evangelij samo eden. Pa sem ji odgovoril, da to ne drži. Imamo vsaj štiri evangelije, ki so kanonski, uradno priznani, poleg tega pa je še cela vrsta apokrifnih. Nisem napisal svojega evangelija. Moj namen je malce provocirati, da začnejo ljudje razmišljati. Zadnje čase veliko jamramo. Upravičeno. A če pogledam kristjane, smo si velikokrat krivi sami. Najprej moramo sami sebe prekvasiti, potem bomo šele lahko prekvasili druge.
Primorske novice