V ponedeljek se bo tako sodišče prvič soočilo z ugovorom zoper vodenje postopka prisilne poravnave v Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti Nadškofije Maribor, njuna lastnika pa sta še celjska in murskosoboška škofija.

Prav prek omenjene družbe, za katero stečaj predlaga kar prisilna upraviteljica Alenka Gril sama, je gospodarska uprava pod takratnim vodstvom Mirka Krašovca vodila vse nekaj časa finančno precej donosne posle in prek drugih dveh finančnih družb Zvon Ena in Zvon Dva Holding upravljala z lastniškimi deleži v številnih slovenskih podjetjih.

Le za teden dni pozneje je načrtovan tudi prvi narok za Zvon Dva Holding, v katerem prisilni poravnavi ugovarja NLB, tudi sicer največji upnik obeh holdingov, ki je bil skupaj s še nekaterimi bankami v času "debelih krav" zelo radodaren kreditodajalec. Največja državna banka sicer stečaj zahteva tudi za Zvon Ena Holding, narok je bil razpisan že za 31. avgust, a ga je sodišče takrat preklicalo, novega pa doslej še ni razpisalo.

Propad ene družbe bi lahko bil usoden za vse

Vse omenjene družbe so med seboj tako prepletene, da bo propad ene izmed njih najbrž usoden tudi za vse ostale. Da je to tudi najverjetnejši scenarij, je postalo jasno zlasti po tem, ko je iz rok Zvona Ena spolzelo lastništvo telekomunikacijske družbe T-2, ki je bil njihov največji adut za rešitev holdingov in s tem tudi vložkov malih delničarjev, če bi ga uspeli dobro prodati.

T-2 je sicer vsaj za zdaj izplaval iz najhujših težav, saj so upniki potrdili prisilno poravnavo, a so ga obenem s konverzijo terjatev tudi prevzeli in Zvon Ena, ki pri dokapitalizaciji ni sodeloval, še dodatno osiromašili. Povsem varen pa ponudnik telekomunikacijskih storitev še vedno ni, saj bo mariborsko sodišče prav ta torek s poročilom finančnega izvedenca nadaljevalo tudi narok v zvezi z zahtevo Telekoma Slovenije za stečaj družbe.

Vatikan nadškofiji ne namerava pomagati

Več kot očitno je, da Vatikan mariborski nadškofiji finančno ne namerava priskočiti na pomoč, največ, kar so ji ponudili, je svetovalna pomoč italijanske skupine TMF in banke Rothschild. Tudi te dve pa sta bili doslej pri pogajanjih z bankami neuspešni.

V Nadškofiji Maribor, kjer so se že ob izbruhu afere posuli s pepelom zaradi prelakomnega gospodarjenja v preteklosti, kar je poleg Krašovca odneslo tudi prvega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, so glede reševanje finančnih težav še naprej zelo redkobesedni.

Kot že večkrat doslej, tudi tokrat skušajo poudariti, da so prek Gospodarstva Rast želeli zgolj ustvarjati potrebne prihodke za opravljanje pastoralne dejavnosti, a je omenjena družba nato zašla v težave zaradi krize, ki je prizadela finančne holdinge.

Upanje, da bodo prisilne poravnave uspešne

V nadškofiji še vedno upajo, da bodo prisilne poravnave vseh treh omenjenih družb uspešne, saj v primeru stečaja vsi vpleteni izgubijo največ. "Nadškofija bi izgubila velik del svojega premoženja, ki je bilo namenjeno pokrivanju stroškov pastoralnega delovanja, zato bi stečaj teh družb povzročil omejitev naših prihodnjih pastoralnih in drugih aktivnosti," so za STA povedali v Nadškofiji Maribor.

Ob tem še enkrat spominjajo, da skušajo skupaj z zunanjimi svetovalci najti dogovor z bankami glede poravnavanja obveznosti, te pa so po njihovem doslej pokazale pripravljenost najti rešitev, ki bi bila najboljša za vse vpletene.