Stroški dela dvakrat nižji kot v Nemčiji ali Avstriji
"Po podatkih Eurostata so stroški dela v Sloveniji leta 2008 znašali 1991 evrov, kar je precej manj od povprečja evropske petnajsterice (3724 evrov), prav tako pa tudi od povprečja EU kot celote (3170 evrov). Med drugim so bili trikrat nižji kot na Norveškem in dvakrat nižji kot v Nemčiji ter Avstriji," je povedala Pojetova. Pri tem je opozorila, da ima v Sloveniji ob evropsko primerljivih cenah minimalno plačo že več kot 45.000 zaposlenih, več kot 65 odstotkov vseh zaposlenih pa prejema plačo, nižjo od slovenskega povprečja.
V ZSSS so predstavili tudi lanske podatke Ajpesa, po katerih naj bi stroški dela v strukturi skupnih odhodkov gospodarskih družb predstavljali le 14 odstotkov, stroški blaga, materiala in storitev, v katerih so zajeti tudi bonitete, nagrade in darila, pa kar 74 odstotkov vseh odhodkov. "Poslovni prihodki se povečujejo, vendar pa se obenem zaradi spekulacij zvišujejo tudi finančni odhodki," je povedala Pojetova.
Ob tem so v ZSSS znova posebej poudarili podatek, da se Slovenija po deležu socialnih prispevkov delodajalcev uvršča v sam rep držav članic EU (manjši delež imajo le štiri države EU), medtem ko je delež socialnih prispevkov, ki jih plačajo zaposleni v vseh davkih, z 20,6 odstotka daleč najvišji v EU.
Delodajalci: Dodana vrednost v Sloveniji je prenizka
Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), je, kot pravi, ogorčen nad "zavajanjem sindikatov". "Tako prispevke delodajalcev kot tudi delojemalcev plačuje delodajalec. Tu gre samo za administrativno delitev," je povedal Smole. Vzrok za to, da nimamo tako visokih plač, kot jih imajo denimo v Avstriji, pa je po njegovih besedah v tem, da nimamo niti tradicije, niti dovolj konkurenčnega okolja, niti tako močnih blagovnih znamk.
Predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je pojasnil, da ima slovensko gospodarstvo v Sloveniji v primerjavi z zahodno Evropo precej nižjo dodano vrednost. "V Avstriji dodana vrednost znaša skoraj 80.000 evrov, pri nas pa samo 33.000 evrov. Pri tem je treba opozoriti, da imajo številne dejavnosti manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti in da več kot 100.000 zaposlenih dela v podjetjih, ki več kot 80 odstotkov dodane vrednosti namenijo samo za plače. Po mednarodnih kriterijih že 70 odstotkov dodane vrednosti, ki je namenjena za stroške dela, pomeni, da je takšno podjetje na robu propada," je opozoril Hribar Milič.
Na GZS ugotavljajo, da je Slovenija še pred krizo po kupni moči zaostajala za povprečjem EU za dobrih deset odstotkov, po produktivnosti gospodarstva (dodana vrednost na zaposlenega) pa kar za 40 do 60 odstotkov, odvisno od posamezne panoge. Slovenska predelovalna industrija je, tako pravijo, v letu 2007 z 29.100 evri dodane vrednosti na zaposlenega dosegala 55 odstotkov povprečne produktivnosti EU, s 108.300 evrov prihodkov na zaposlenega le 51 odstotkov evropskega povprečja, medtem ko je bila s 63-odstotnim deležem stroškov dela v dodani vrednosti v samem evropskem povprečju.
