T.i. trojka je misijo v Atenah nepričakovano prekinila v začetku meseca, Evropska komisija pa je nato minuli teden sporočila, da se bodo predstavniki EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Grčijo vrnili v začetku tega tedna. "Nimam še točnega datuma," pa je danes dejal Altafaj in izrazil upanje, da se bo to zgodilo kmalu.

Altafaj je ob tem pojasnil, da finančni ministri držav članic območja evra, ki se bodo 3. oktobra sestali v Luksemburgu, verjetno ne bodo mogli odobriti izplačila nove tranše v okviru maja lani dogovorjenega posojila, brez katerega se bo Grčija znašla v velikih težavah. "Mislim, da lahko to izključimo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Altafaj.

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je v okviru zasedanja IMF in Svetovne banke v Washingtonu v nedeljo zagotovil, da bodo Atene predstavile nove ukrepe v boju proti dolžniški krizi, medtem ko v Bruslju že razmišljajo o možnosti dodatne krepitve začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF).

"Razmišljamo o možnosti, da bi mehanizmu EFSF dali večjo moč," je Rehn dejal v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Die Welt. Da je to možno, je danes potrdil tudi Altafaj, čeprav se formalna razprava o tem po njegovih besedah še ni začela. "Ko nepredstavljivo postane realnost, moramo razmišljati zunaj ustaljenih okvirov," je dejal.

Evroskupina je julija potrdila krepitev mehanizma EFSF, ki bo imel po novem za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. Za koliko bi lahko mehanizem EFSF še okrepili, Rehn ni želel izdati, medtem ko je AFP poročala, da bi ga lahko po nekaterih navedbah okrepili na več kot 2000 milijard evrov.

Avstrijska ministrica za finance Maria Fekter je medtem danes dejala, da je odpis dela grškega dolga "skrajna možnost", ki bi jo lahko uresničili šele prihodnje leto. "Zdaj ni čas, da razmišljamo o tem, ali bo potrebno odpisati dolg. Morda ne bo potrebno," je dejala po poročanju ameriške tiskovne agencije AP.

George Christodulakis z grškega ministrstva za finance je za grški radio NET sicer povedal, da bodo pri privatizaciji državnega premoženja ta teden verjetno dosegli več dogovorov, med drugim naj bi podaljšali koncesijo za ponudnika športnih stav OPAP.

Grčija se je v zameno za novo finančno posojilo držav z evrom in IMF zavezala k obsežni prodaji državnega premoženja. Na ta način naj bi do leta 2015 zbrala 50 milijard evrov.

Guverner kitajske centralne banke Zhou Xiaochuan je v pogovoru za današnjo izdajo poslovnega časnika China Business države območja evra pozval, naj sprejmejo ukrepe v boju z dolžniško krizo, o pomoči Kitajske pa je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti.

Ruski finančni minister Aleksej Kudrin pa je danes dejal, da je Rusija še naprej pripravljena kupovati evropske obveznice, izogibala se bo le obveznicam "tveganih držav", kot je Grčija. "Investirali bomo predvsem v obveznice EFSF," je za televizijo Russia Today dejal Kudrin in dodal, da so pripravljeni povečati tudi prispevek v IMF.