"Majhni delci s tako majhnim nabojem, da bi jih lahko poimenovali nevtrini, se gibajo z veliko hitrostjo, večjo od svetlobe," je Tesla zapisal leta 1932. Je imel prav, se sprašuje časopis. Bomo videli, a šele, ko bodo eksperiment iz CERNa preverili še drugi znanstveniki.
Če bodo rezultati, da katerih so se dokopali v CERNu, pravilni, potem se človeštvu ponujata dve teoriji o hitrosti nevtrinov. Prva: v klasični fiziki svetlobi ni bil podarjen primat, da ima največjo hitrost v vesolju, le nič hitrejšega ni bilo odkritega. Če bi se izkazalo, da so nevtrini hitrejši od svetlobe, potem je težko razumeti, kakšen vpliv bi to imelo na moderno fiziko in astrofiziko. Druga: svetloba je najhitrejša, hitrost nevtrinov pa pojasnjujejo z "varanjem". Nevtrini niso bili hitrejši od svetlobe, temveč so padli v minimalno črvino, ki jim je odprla "most".
Če bi obveljala slednja, potem so nevtrini potovali skozi prostor ali čas – nekam so prišli predčasno. Moderna znanost ne ve, kaj je čas točno, zato bi omenjeni eksperiment lahko odprl nove teorije.
