Jack Gallant, nevroznanstvenik z univerze Berkeley in soavtor raziskave, verjame, da bi nova tehnika lahko nekoč povsem razpoznavno rekonstruirala celotne sanje ali druge namišljene mentalne "filme“. V tehniki pa vidi veliko priložnost tudi za pomoč pacientom, ki so utrpeli kap in nimajo drugih zmožnosti za komunikacijo.
Prizori, ki so jih uspeli rekonstruirati z novo tehniko, se navezujejo na prizore, ki so jih prostovoljci opazovali z očmi, zaradi česar ni možno reči, da bi bili isti rezultati možni za povsem mentalne prizore, ki se ne oblikujejo na podlagi trenutnih vizualnih dražljajev. Poleg tega je Gallant potolažil vse tiste, ki se bojijo, da bi jim s pomočjo novega odkritja lahko brali misli. Povedal je, da je za rekonstrukcijo slik v tem trenutku potrebno precej dolgo opazovati delovanje možganov s pomočjo funkcionalne magnetne resonance.
Prostovoljci so za namene raziskave namreč morali dve uri nepremično ležati in strmeti v eno samo točko, medtem ko so se pred njimi pojavljali gibljivi prizori, računalnik pa je s pomočjo funkcionalne resonance sledil dejavnosti njihovih možganov.
Ko so uspeli računalnik naučiti razlikovati med odzivi na različne gibljive prizore, so vanj vnesli 18 milijonov eno sekundnih posnetkov z Youtuba, ki jih prostovoljci niso videli in so služili kot grafični material, ki ga je računalnik uporabil za prikazovanje vsebine možganskih reakcij. Rezultat je kolaž Youtube posnetkov, ki oponaša to, kar so videli prostovoljci.
To je tudi razlog, zakaj so posnetki tako megleni in zakaj se podobnost nekaterih rekonstrukcij bolj približuje temu, kar so videli prostovoljci. Kjer so se na posnetkih, ki so jih opazovali prostovoljci, pojavili ljudje, so bile tudi rekonstrukcije dobre, ker pa niso imeli Youtube posnetkov slonov, so bile rekonstrukcije prizorov sprehajajočih slonov temu primerno slabše.
