Zveza potrošnikov Slovenije je na podlagi svojega mini testa pohvalila mleko s kmetij Potokar (oskrbuje mlekomat v ljubljanskem E. Leclercu), Jerunclevi (mlekomat v Postojni) in Marn (mlekomat v Mercatorjevem supermarketu v Trebnjem), njeno grajo pa so si prislužile tele kmetije: Žgajnar (mlekomat na koprski tržnici), Frešer (mlekomat v mariborskem E. Leclercu) in Gašperlin (mlekomat pred picerijo Silvester v Kranju).
Potreben je boljši nadzor
Prehranska strokovnjakinja ZPS Tanja Pajk Žontar, ki je vodila test mleka iz mlekomata, pravi, da so jih obiskali 22, vsakega dvakrat, pri čemer so obakrat v vsakem natočili po dva litra mleka in ga dali na analizo v akreditirani laboratorij. Preverjali so temperaturo mleka takoj ob točenju (ne sme biti višja od štirih stopinj Celzija), vsebnost maščob (sveže mleko jih mora imeti najmanj 3,5 odstotka) in beljakovin (spodnja meja je 2,9 grama na 100 gramov mleka), zmrziščno točko (pri vrednosti -0,515 stopinje Celzija v Sloveniji velja, da ne obstaja sum, da je bila mleku namerno dodana voda), število somatskih celic (kažejo na vnetje vimena pri kravi, zgornja dovoljena meja pa je 400.000 v mililitru mleka), skupno število mikroorganizmov (kaže na raven higiene pri proizvodnji mleka in ne sme preseči vrednosti 100.000 na mililiter), število enterobakterij (kažejo na fekalno onesnaženje živila), morebitno prisotnost bakterij listeria monocytogenes in E. coli, morebitne ostanke antibiotikov v mleku ter ceno mleka in plastenk oziroma steklenic, ki so na voljo kupcem mleka v mlekomatih.
Rezultati testiranja, ki ga je opravila ZPS, med drugim kažejo, da sta dva analizirana vzorca mleka vsebovala manj kot 3,5 odstotka maščob, kar jim je zbudilo pomislek, da lastniki mlekomatov del maščob morda posnamejo z mleka, ki ga prodajajo v njem, in jih dodajo tistemu, ki ga prodajajo mlekarnam, da s tem dosežejo višjo odkupno ceno. Tretjina pregledanih vzorcev mleka je imela preseženo vrednost somatskih celic, skupno število mikroorganizmov so presegli štirje vzorci, glede števila enterobakterij naj bi bili s smernicami skladni zgolj trije vzorci, patogeno listerijo pa so ugotovili v mleku z že omenjenih treh kmetij in jim zaradi tega izrekli grajo.
"Ni bil naš namen narediti sodbe, ali je mleko lahko nevarno za uživanje ali ne. Če bi mi izvajali uradni inšpekcijski nadzor, bi ugotavljali, koliko kolonijskih enot bakterij je v mililitru mleka, kar v naši raziskavi ni bilo predvideno, zato ne moremo zapisati dokončne varnostne ocene. Vsekakor pa lahko zapišemo, da so rezultati opozorilo, da je nujno potreben boljši nadzor, saj je mleko, pri katerem število teh bakterij v enem mililitru preseže 100, nevarno za zdravje," pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije.
Letos pod drobnogledomvsi mlekomati
Za nadzor mleka v mlekomatih je od 15. aprila lani pristojna veterinarska inšpekcija, prej je bilo to v pristojnosti zdravstvene inšpekcije. Veterinarska uprava se je lani osredotočila na nadzor mleka na tistih kmetijah, ki z njim oskrbujejo mlekomate. Mleko oddaja v promet prek mlekomatov 67 kmetij, vzorce so odvzeli na 29 med njimi. V dveh primerih (na območju Kranja in Postojne) so odkrili mikrobiološko tveganje, in sicer prisotnost bakterije listeria monocytogenes, vendar na veterinarski upravi poudarjajo, da listerija ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi, če je na mlekomatu označeno, da je treba mleko pred uporabo prekuhati. Zaradi tega so veterinarski inšpektorji na mlekomatih tudi preverjali, kakšne oznake so na njih - ali je treba mleko pred uporabo prekuhati ali je dovoljeno uživati sveže.
Letos se je veterinarska uprava odločila, da bo pregledala vse registrirane mlekomate v državi in mleko vzorčila na nekatere mikroorganizme (na listerio monocytogenes, salmonello, bacillus cereus, coxiello burnetii, E.coli...). Do začetka avgusta so pregledali 43 mlekomatov (sveži podatki bodo znani 20. septembra), na Nacionalnem veterinarskem inštitutu (NVI), ki ima akreditiran laboratorij za analize mleka, pa so do zdaj prevzeli 56 vzorcev. Kot je znano, so v treh (na Gorenjskem) odkrili vsebnost bakterije coxielle burnetii, ki je povzročitelj mrzlice Q, bolezni pri kravah pa niso opazili. NVI in veterinarska fakulteta sta ocenila, da tveganje, ki nastane z odkritjem coxielle burnetii v surovem mleku, ni veliko (študij, ki opisujejo prenos okužbe z živali na človeka prek hrane, je zelo malo), zato ga je mogoče obvladati s tem, da je na mlekomatu jasno zapisano, da je treba mleko prekuhati.
