"Na vsaki razpravi mora biti odvetniku zagotovljen primeren delovni prostor, kjer bo lahko imel pred seboj spis, ki je predmet obravnave. Skrajno nedopustno je, da se odvetnika posede med obdolžence ali na klop za obdolžence," je opozoril predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Miha Kozinc. Ljubljansko okrajno sodišče je moralo vedeti, da je v sodni proces v zadevi Patria vključenih veliko obtožencev in posledično tudi veliko odvetnikov in da za sodno obravnavo velja veliko zanimanje javnosti. Zato se postavlja vprašanje, zakaj sodišče ni zagotovilo sojenja v večji dvorani, denimo v sodni stavbi na Tavčarjevi 9.

Predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk je glede tega pojasnila, da se po zakonu o kazenskem postopku glavne obravnave opravljajo na sedežu sodišča, v sodnem poslopju, v zadevi Patria torej na Malem trgu 6 v Ljubljani. Za obravnave je namenjenih sedem razpravnih dvoran, od tega sta dve nekoliko večji, a po površini enaki. Pavlič-Pivkova je zatrdila, da so pred razpisom obravnave tudi iz prostorskega vidika ocenjevali, katera razpravna dvorana je primernejša. "Ena izmed teh dveh razpravnih dvoran je bila tudi izbrana za sojenje v zadevi Patria, sodišče pa je v dvorano namestilo dodatno opremo ter zagotovilo zadosti mest tako za obdolžence kot za zagovornike, tožilstvo in pravobranilstvo, prav tako pa tudi ustrezen prostor za zainteresirano javnost," je še dodala.

Okrajno sodišče nima dovolj velike razpravne dvorane

Kozinc je pojasnil, da obravnava lahko poteka tudi drugje, če se sodišče tako odloči. Eden od zagovornikov v zadevi Patria je sicer že podal predlog za prenos sojenja v večjo razpravno dvorano oziroma v eno od razpravnih dvoran sodišča na Tavčarjevi 9 v Ljubljani, vendar po besedah Pavlič-Pivkove o tem predlogu na okrajnem sodišču še niso odločili. Kozinc je prepričan, da je v sodni zgradbi na Tavčarjevi vsaj deset razpravnih dvoran, ki so primerne in dovolj velike za glavno obravnavo v tej tako obsežni zadevi.

Z ministrstva za pravosodje pa so sporočili, da so na osnovi informacij, ki so jih prejeli od medijev, predsednico okrajnega sodišča včeraj že zaprosili za pojasnilo o zapletu pred začetkom omenjene glavne obravnave. Ministrstvo zanima, kako je s prostorskimi pogoji dvorane ter razpoložljivo opremo za vse udeležence sojenja in zainteresirano javnost.

Da ljubljansko okrajno sodišče nima dovolj velike razpravne dvorane za sojenje v večjih zadevah, v katere je vključenih veliko strank in odvetnikov, se je po trditvah Kozinca izkazalo tudi že v nekaterih drugih primerih, denimo v sojenju v zadevi Orion. Kot je poudaril, je prostore okrajnega sodišča odprl še prejšnji pravosodni minister Lovro Šturm, ki je takrat zagotovil, da bo sodišče v teh prostorih lahko odlično delalo.

Še večje začudenje pa je na sojenju v ponedeljek sprožil tožilec Andrej Ferlinc, ki je sodnici Barbari Klajnšek potožil, da tožilstvo ni prevedlo vse dokumentacije v sodnem spisu, zlasti finske, ker ne razpolaga z dovolj denarja za prevode. Sodišče je zato zaprosil, da samo prevede listine, ki so pomembne za sodni proces, vendar je sodnica ta predlog zavrnila in odredila, naj tožilstvo samo zagotovi slovenski prevod.

Zvonko Fišer molči

Na vrhovno državno tožilstvo smo naslovili vprašanje, ali je tako postopanje tožilca na glavni obravnavi običajna praksa. Zanimalo nas je tudi, zakaj tožilec ni prosil, naj se - glede na to, da vsi dokumenti še niso prevedeni - obravnava prestavi. Vendar tako vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc kot tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer na naša vprašanja nista želela odgovoriti.

Na ministrstvu za pravosodje pa so povedali, da jih doslej nikoli ne vrhovno državno tožilstvo ne vrhovno sodišče nista opozorila na kakršne koli težave, ki bi se nanašale na zagotavljanje prevodov listin v kazenskih postopkih. Ministrstvo zato predvideva, da so v proračunih obeh organov zagotovljena zadostna finančna sredstva za te potrebe. "Odločitev o tem, iz proračuna katerega izmed obeh navedenih organov bodo sredstva za prevode v konkretnem primeru dejansko zagotovljena, pa je glede na fazo postopka po našem mnenju v pristojnosti sodišča, ki vodi postopek," so še dodali.

V zadevi Patria se postavlja tudi vprašanje, ali ima dokaj mlada sodnica dovolj izkušenj za sojenje v tem obsežnem, zahtevnem in odmevnem primeru. Vesna Pavlič Pivk je v zvezi s tem pojasnila, da so zadeve sodnikom dodeljene v skladu s pravili sodnega reda, ki določa, da se pri dodeljevanju zadev upošteva vrstni red vložitve obtožnih aktov ter abecedni vrstni red sodnikov, s čimer se zagotavlja neodvisnost sojenja oziroma tako imenovani naravni sodnik. "Zato bi bilo v nasprotju z zakonom in ustavo, če bi se za obsežnejše zadeve sodniki določali na podlagi drugih kriterijev," je še opozorila predsednica okrajnega sodišča.

Kozinc pa je ob tem dejal, da tisti trenutek, ko sodnik izpolnjuje pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo in mu država kot sodniku da vsa pooblastila, mora biti sposoben, da obravnava vse zadeve, ki so mu dodeljene. Po njegovem pa je vendarle nekoliko nenavadno to, da okrajni sodnici nasproti sedi vrhovni državni tožilec.