Julijski dogovor je treba po Van Rompuyevih besedah "nujno izvesti", saj je na kocki tako verodostojnost območja evra kot vsake posamezne članice. "To je pomembno imeti v mislih, ko razpravljamo o domačih temah, povezanih z odločitvami, sprejetimi na evropski ravni," je opozoril predsednik Evropskega sveta.

To po njegovih besedah velja tudi v razpravi o zavarovanju posojil Grčiji. "Predano iščemo rešitev, sprejemljivo za vse članice območja evra. Rešitev, ki odpravlja skrbi Finske, a ne spodkopava širšega namena krepitve zaupanja in finančne stabilnosti v Evropi. Dobro napredujemo in prepričan sem, da bomo kmalu našli dogovor," je ocenil.

Finska z zahtevo po zavarovanju njenih posojil Grčiji v okviru druge mednarodne pomoči tej državi otežuje izvedbo julijskega dogovora. Sredi avgusta je z Atenami sklenila dvostranski dogovor, ki je razjezil nekatere druge članice območja evra, med njimi Nemčijo, Nizozemsko in Slovenijo, saj nasprotujejo posebni obravnavi ene države.

Van Rompuyev obisk v Helsinkih, kjer se je sestal s predsednikom vlade Jyrkijem Katainenom in finančno ministrico Jutto Urpilainen, je del prizadevanj za rešitev tega zapleta in čimprejšnjo izvedbo julijskega dogovora. Predsednik Evropskega sveta je ocenil, da je bilo srečanje s Katainenom "konstruktivno".

V sporočilu za javnost po srečanju s Katainenom je Van Rompuy sicer zapihal na dušo Fincem z nekaj frazami v finščini in z zahvalo, ker so od vstopa 1995 toliko prispevali k EU, po drugi strani pa jih je spomnil, da so imeli od skupnega trga 500 milijonov ljudi tudi mnoge koristi in da članstvo prinaša tudi obveznosti.

Finska je sicer v petek ponovila, da bo ta teden v pogovorih z evropskimi partnerji vztrajala pri zahtevi po zavarovanjih njenih posojil Grčiji. Po srečanju z Van Rompuyem naj bi se finska finančna ministrica v torek v Berlinu sestala še z nemškim in nizozemskim kolegom Wolfgangom Schäublejem in Jaanom Keesom de Jagerjem.

Van Rompuy ima za drevi predvideno tudi srečanje z nemško kanclerko Angelo Merkel v Berlinu. Pogovarjala se bosta o nedavnih nemško-francoskih predlogih za rešitev krize, ki med drugim vključujejo oblikovanje neke vrste skupne gospodarske "vlade" območja evra, v kateri naj bi Van Rompuy igral ključno vlogo.

Nemški časnik Spiegel danes na spletu piše o tem, da "Berlin postavlja temelje za Evropo dveh hitrosti" in da si lahko Van Rompuy danes v Berlinu obeta še posebej prijeten pogovor, saj mu želi Merklova v prizadevanjih za izhod iz krize, ki naj bi vključevala novo pogodbo, vzporedno lizbonski pogodbi, dati več pristojnosti.

Nemčija naj bi načrtovala tesnejšo zvezo 17 članic območja evra, v kateri bi te poenotile svoje fiskalne, proračunske in socialne politike, kar pa po pisanju Spiegla sproža občutljiva vprašanja, kaj to pomeni za Evropsko komisijo, Evropski parlament in Sodišče EU, ter s tem veliko pomislekov.

Van Rompuy izključil odhod Grčije iz območja evra in nakazal podaljšanje svojega mandata

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je danes izključil možnost odhoda Grčije iz območja evra in Italijo opozoril na potrebo po ustreznih proračunskih ukrepih. Poleg tega je nakazal, da je pripravljen ostati na predsedniškem položaju še en mandat. Sedanji, dveinpolletni mandat se mu izteče sredi prihodnjega leta.

Sredi prizadevanj za izvedbo druge mednarodne finančne pomoči Grčiji, ki se sooča z vse slabšimi javnimi financami, s katerimi poskuša območje evra rešiti dolžniško krizo, je Van Rompuy danes za flamski radio VRT ocenil, da bi izključitev Grčije iz območja evra "ustvarila več problemov kot rešitev".

"Evro ni bil nikdar močnejši, kot je danes," je še dejal predsednik Evropskega sveta, ki se bo danes v Helsinkih in Berlinu s predsednikom finske vlade Jyrkijem Katainenom in nemško kanclerko Angelo Merkel ločeno pogovarjal o reševanju krize, ki jo še otežuje zahteva Finske po zavarovanjih njenih posojil Grčiji.

Povedal je tudi, da je treba najprej urediti razmere v državah, ki so v preteklosti izvajale slabe politike in se danes soočajo s težavami. Pri tem je opozoril, da finančni trgi vidijo težave pri izvajanju varčevalnih načrtov v Grčiji in Italiji. "Evropa mora okrepiti pritisk na ti državi, naj izvedeta načrte, ki sta jih pripravili," je poudaril.

Finančni trgi so se živčno odzvali na prekinitev misije EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Grčiji minuli teden. Trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF, ki spremlja izvajanje varčevalnih ukrepov v Grčiji, je svojo misijo v petek končala predčasno in dala Atenam deset dni časa za premik pri strukturnih reformah.

Prvi stalni predsednik EU je sicer danes tudi prvič nakazal možnost podaljšanja svojega mandata, ki se izteče junija 2012. Na položaj predsednika Evropskega sveta je bil Belgijec imenovan po uveljavitvi lizbonske pogodbe decembra 2009, in sicer s 1. januarjem 2010 za dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata.

Podaljšanje mandata je Van Rompuy nakazal v odgovoru na vprašanje flamskega radia, kako dolgo bo trajala kriza v območju evra. Dejal je, da tega ne more napovedati, a obenem dodal, da glede na to, da delo glede krize ni končano, ne izključuje drugega mandata. "A tega ne bi storil za lastno slavo," je zatrdil nekdanji belgijski premier.

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta sicer avgusta predlagala, naj Van Rompuy stalno predseduje srečanjem voditeljev držav v območju evra, ki naj bi na predlog Berlina in Pariza odslej potekali dvakrat na leto, medtem ko sedaj potekajo le izjemoma - zadnji je bil 21. julija.

Van Rompuy je danes pojasnil, da pri tem ne bi šlo le za vodenje priprave teh srečanj, temveč bi bila vzpostavljena posebna nova struktura, ki bi oblikovala smernice za delo. V Evropski komisiji nad oblikovanjem takšne strukture niso navdušeni, saj bi zasenčila že tako vse šibkejši vpliv komisije pri odločanju o temah, ključnih za območje evra.