Kot je pojasnil v izjavi za medije, so bile omenjene odločitve na seji izvršnega odbora enotno sprejete. Za podporo Germiču so se odločili, ker si ne želijo, da bi se politična kriza preselila še v državni zbor, saj imamo, kot pravi, že dovolj opravka z vlado, ki je manjšinska in nima zadostne podpore za izvedbo reform.

Prav zato ne bodo podprli imenovanj kandidatov za nove ministre, ki jih bo predlagal premier Borut Pahor, s tem pa tudi ne zaupnice njegovi vladi. Po Erjavčevih besedah namreč ta vlada ni v stanju, da bi izvršila nujno potrebne reforme, da bi se izvili iz krize. "Tudi če predsednik vlade dobi zaupnico, bo to še vedno manjšinska vlada, ki ne bo kos izzivom," je opozoril Erjavec in dodal, da potrebujemo vlado, ki bi uživala visoko stopnjo zaupanja ljudi in podpore tudi v DZ.

Razprava o rebalansu državnega proračuna na današnji seji izvršnega odbora je bila po Erjavčevih navedbah dolgotrajna, vendar so na koncu ocenili, da bi s podporo rebalansu le podpirali "nadaljnjo agonijo". Za to, da rebalansa ne podprejo, je Erjavec navedel tudi nekaj vsebinskih razlogov, in sicer v DeSUS ugotavljajo, da ni nič narejenega na prihodkovni strani, ampak gre le za restrikcije na odhodkovni strani.

Kot pravi Erjavec, je treba omejiti javno porabo, vendar ugotavljajo, da so najhujše restrikcije ravno tam, kjer prebivalstvo potrebuje podporo. Klesti se pri pravicah starejših, na področju otroškega varstva, pomoči mladim družinam, v zdravstvu, navaja predsednik DeSUS in dodaja, da se zmanjšuje socialna raven države.

Sicer pa so del današnje seje namenili tudi kongresnim pripravam. DeSUS bo namreč 21. oktobra na Bledu imel programski kongres, ki bo po Erjavčevih besedah na nek način uvod v priprave v volilno kampanjo. Erjavec predvideva, da bodo volitve prav gotovo do začetka letnih počitnic.

Povedal je tudi, da mu je izvršni odbor danes dal zeleno luč za pogovore z nekaterimi zunajparlamentarnimi strankami o sodelovanju v predvolilni koaliciji, po Erjavčevih besedah t.i. koaliciji za uspešno Slovenijo. O tem, ali bi bili pripravljeni na sodelovanje v teh koaliciji, pa se namerava Erjavec pogovoriti tudi z nekaterimi parlamentarnimi strankami.

Sicer pa imajo v DeSUS, kot je še razkril, že pripravljen tudi osnutek volilnega programa, ki naj bi ga še pred kongresom obravnaval tudi svet stranke.

Poslanci DeSUS v parlamentarno proceduro vložili predlog novele medijskega zakona

Poslanska skupina DeSUS je danes v parlamentarno proceduro vložila novelo zakon o medijih, je po seji izvršnega odbora povedal strankin predsednik Karl Erjavec. Pojasnil je, da so zakonski predlog pripravili skupaj s strokovnjaki, zlasti iz vrst različnih združenj in organizacij lokalnih radijev in televizij.

Kot je pojasnil Erjavec, so namreč mnenja, da je treba medijsko zakonodajo dopolniti, zlasti v smislu zaščite medijev. "Vidimo, v kakšnem nehvaležnem položaju so nekateri, da propadajo," je dejal in izrazil tudi skrb nad tem, kaj se bo zgodilo z lokalnimi mediji.

V poslanski skupini DeSUS so kasneje za STA potrdili, da gre za zakonsko besedilo, ki so ga pripravila štiri medijska združenja. Nastajal je v okviru delovne skupine, ki so jo po zavrnitvi novega zakona o medijih v DZ skupaj oblikovala gospodarska združenja medijev s statusom posebnega pomena in združenje radiodifuznih radijskih in televizijskih programov.

Predlagatelji so minuli teden predlog zakona posredovali vsem 90 poslankam in poslancem. Član delovne skupine in izvršni direktor družbe Infonet media Leo Oblak pa je ob tem za STA kot največjo novost oz. spremembo izpostavil uvedbo določbe "must carry" v skladu z evropsko direktivo.

Pri tem gre po njegovih navedbah za to, da mora operater na območju, kjer ponuja svoje storitve, prenašati preko svojega kabelskega sistema vse radijske ali televizijske programe, ki to isto območje pokrivajo s svojimi prizemeljskimi digitalnimi ali analognimi signali.

Kot drugo novost so predlagali spremembo sedaj veljavnega načina sofinanciranja, ki temelji na pridobivanju sredstev na vsakoletnih razpisih, po njihovih navedbah pa ne zagotavlja dolgoročnih rešitev za lokalne, regionalne in nacionalne medije, še posebej tistim s statusom posebnega pomena. V predlogu zakonskih sprememb so tako poleg letnih razpisov predvideli tudi možnost dolgoročnega sofinanciranja medijev s statusom posebnega pomena s podeljevanjem koncesij.