Tadeja Hočevar z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) je povedala, da so lani ugotovili večji delež 11- in 13-letnikov, ki nikoli ne posežejo po alkoholnih pijačah, kot leta 2006. So pa rezultati za leto 2010 pokazali, da je naraslo število tistih 15-letnikov, še posebno deklet, ki so bili v življenju opiti že vsaj dvakrat. Hočevarjeva je povedala, da so študije pokazale, da mladostnikom pitje alkohola predstavlja način druženja in zabavo: "Zato je pomembno, da se mladostnikom zagotovi organizirano in kakovostno preživljanje prostega časa, tudi tistim, ki si tega ne morejo privoščiti."

Alkohol škodljivo vpliva na možgane

"Uživanje alkohola pri otrocih in mladostnikih ima lahko škodljive zdravstvene in socialne posledice. Mednje sodijo predvsem zastrupitve, prometne in druge nezgode, nasilje, samomori, težave v šoli, tvegano spolno vedenje in posledično neželene nosečnosti in/ali spolno prenosljive okužbe, alkohol pa škodljivo vpliva tudi na razvoj možganov. Poleg tega se pri mladostnikih, ki začnejo piti alkohol mlajši, poveča tveganje za kasnejši razvoj odvisnosti od alkohola," opozarja Katja Kovše iz IVZ.

Po podatkih raziskave je v Sloveniji skoraj polovica petnajstletnikov alkohol prvič pila že pri 13 letih ali manj.

Raziskava je razkrila, da so pitje alkohola, opijanje in redno pitje alkohola bolj prisotni pri fantih kot dekletih in starejših mladostnikih. Tako je bilo vsaj dvakrat v življenju opitih že 41 odstotkov 15-letnikov, vsaj enkrat na teden pa alkoholne pijače uživa 26 odstotkov 15-letnikov. Po podatkih raziskave HBSC iz leta 2006 se slovenski fantje v starosti 15 let uvrščajo nad povprečje držav članic EU tako po opijanju kot po pitju vsaj enkrat na teden, medtem ko se dekleta uvrščajo pod povprečje. Med pomembne dejavnike, ki vplivajo na pitje alkohola pri mladostnikih, sodijo velika dostopnost alkohola in naklonjenost pitju alkohola v družbi ter tudi vpliv vrstnikov. "V Sloveniji bi bilo treba zmanjšati dostopnost alkoholnih pijač, na primer z višjo ceno alkoholnih pijač, z določitvijo minimalne cene ali z uvedbo licenc za prodajo alkoholnih pijač, vendar je treba ob tem poskrbeti tudi za omejitev in ustrezen nadzor nad domačo in nelegalno proizvodnjo alkohola. Z zakonom o omejevanju porabe alkohola je že nekoliko omejena krajevna in časovna dostopnost alkohola ter prepovedana prodaja alkohola mlajšim od 18 let. Poudariti pa velja, da so vsi ti ukrepi učinkoviti le, če se v državi nad njimi izvaja učinkovit nadzor," meni Katja Kovše.

Po njenem mnenju imajo pri preprečevanju pitja alkohola pri mladostnikih pomembno vlogo tudi starši: "Starši otrokom predstavljajo pomemben zgled - pitje alkohola pri starših in njihov odnos do alkohola imata namreč pomemben vpliv na pitje pri mladostnikih. Če so starši tolerantni do mladostnikovega pitja, bodo mladostniki pili več, če pa pokažejo neodobravanje in se z njimi pogovarjajo o posledicah, je verjetnost, da bodo mladostniki pili alkohol, manjša." Dokazano je, da so jasno opredeljena pravila v družini, pozorno spremljanje mladostnika in zanimanje za njegove aktivnosti ter povezanost družine pomembni dejavniki, ki vplivajo na kasnejši začetek pitja.

Dobre prakse naj bodo za vzor

Obe sogovornici menita, da je za uspešno preprečevanje pitja alkohola pri mladostnikih potrebno ustvarjanje odgovornega odnosa do alkohola v družbi. Veliko pri tem naredijo ustrezni šolski programi pa tudi drugi ukrepi, usmerjeni v družino, skupnost. Po besedah Tadeje Hočevar je v Sloveniji že kar nekaj primerov dobrih praks na področju preprečevanja uporabe alkohola, med drugimi model Zdrav življenjski slog, ki ga koordinira IVZ. Strokovnjaki si prizadevajo, da bi ustrezne vsebine s področja alkohola vnesli v šolski učni načrt. Tudi projekt Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (MOSA) sodi med dobro prakso. Na spletnem portalu (www.infomosa.si) združuje informacije o akterjih, raziskavah in preventivnih programih, ki se izvajajo v Sloveniji, ter aktualnih dogajanjih na tem področju, k aktivnemu sodelovanju pa spodbuja tudi splošno javnost.

IVZ je letos v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in območnimi zavodi za zdravstveno varstvo izvedel devet regijskih konferenc, namenjenih oblikovanju strategij in uvedbi ukrepov za zmanjševanje z alkoholom povezane škode na ravni skupnosti. Primer dobre prakse pa so tudi ukrepi, izvedeni na maturantski četvorki, pri katerih so letos že drugič zapored sodelovali ministrstvo za zdravje, IVZ in druge pristojne institucije ter organizatorji četvorke. Pred prireditvijo so razdeljevali letake z informacijami o alkoholu šolam in dijakom. V gostinskih in trgovskih lokalih so prodajo alkohola kontrolirali skladno z zakonom o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), maturantom pa so razdeljevali tudi brezalkoholne pijače.