Te ugotovitve so skrb zbujajoče, ugotavljata avtorici raziskave, saj so predhodne raziskave na tem področju ugotovile, da imajo seksualizirane podobe žensk daljnosežne negativne posledice tako za ženske kot moške.
Raziskavo sta opravili dr. Erin Hatton in dr. Mary Nell Trautner, asistentki na oddelku za sociologijo, v raziskavi z naslovom Enake možnosti objektivizacije? pa sta raziskali naslovnice revije Rolling Stone med letoma 1967 in 2009.
Gre za uveljavljeno in predvsem popularni glasbi posvečeno revijo, čeprav pišejo tudi o politiki, filmu, televiziji in aktualnih dogodkih. Zato po mnenju avtoric naslovnice te revije ponujajo pogled v to, kako so ženske in moški portretirani v popularni kulturi. Analizirali sta več kot tisoč naslovnic skozi 43 let. Ugotovili sta, da so predstavitve tako žensk kot moških skozi čas postale bolj seksualizirane in da se to pogosteje zgodi pri podobah žensk kot moških. Najbolj presenetljiva pa je ugotovitev, kako zelo seksualizirane so postale podobe žensk.
Da bi izmerili intenzivnost seksualizacije reprezentacije moških in žensk, sta avtorici razvili "lestvico" seksualiziranosti. Tako sta stopnjo seksualiziranosti ocenili s točkami glede na to, ali je imela oseba razprte ustnice in ali se je pri tem videl jezik, ali je bila oseba pomanjkljivo oblečena ali gola, ali so jo v tekstu opisali z uporabo seksualno eksplicitnega jezika in drugo.
Glede na lestvico sta avtorici identificirali tri kategorije podob: tiste, ki večinoma niso bile seksualizirane, tiste, ki so bile seksualizirane, in tiste, ki so bile tako intenzivno seksualizirane, da sta jih označili za hiperseksualizirane.
V 60. letih prejšnjega stoletja je bilo po teh kriterijih seksualiziranih 11 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk na naslovnici revije. Po letu 2000 je bilo seksualiziranih 17 odstotkov moških (55 odstotkov več kot v 60. letih) in 83 odstotkov žensk (89 odstotkov več). Med seksualiziranimi podobami je bilo 2 odstotka moških in 61 odstotkov žensk upodobljenih hiperseksualizirano.
Avtorici sta sklenili, da v medijih popularne kulture žensk ne prikažejo kot seksi glasbenic in igralk, temveč glasbenice in igralke prikažejo tako, kot da so pripravljene in na voljo za seks. To je problematično, je povedala Hattonova, saj kaže na zavestno zožitev medijske reprezentacije žensk. "Ne misliva, da je nujno problematično, da se ženske portretira, da so seksi. Problematično pa je, kadar skoraj vse podobe žensk te prikažejo ne samo kot seksi ženske, ampak kot pasivne objekte za seksualno ugodje nekoga drugega."
Te ugotovitve so pomembne tudi v luči tega, pravita avtorici, da je veliko raziskav v preteklosti ugotovilo, da imajo take upodobitve ljudi vrsto negativnih posledic. Tako so raziskave potrdile, da seksualizirane podobe žensk legitimirajo nasilje proti ženskam in dekletom ali ga povzročajo več, enako velja za spolno nasilje in stališča moških in fantov, usmerjena proti ženskam, je povedala Hattonova. Takšne podobe prav tako povečujejo delež moških in žensk, ki so nezadovoljni z videzom svojega telesa oziroma imajo motnje hranjenja, raziskave pa so pokazale tudi, da take podobe povzročajo nižje spolno zadovoljstvo pri moških in ženskah, so sporočili z Univerze v Buffalu.
