NDR se je odločila, da bo končala eksodus svojih prebivalcev na Zahod z ločitvijo Berlina, ki je bil po koncu druge svetovne vojne razdeljen na štiri območja - ameriško-britansko-francoskega in sovjetskega -, s tem pa priljubljeno izhodišče za ubežnike iz strogega sovjetskega sistema na Zahod. Od 50. let prejšnjega stoletja do avgusta leta 1961 je namreč na Zahod iz komunistične vzhodne Nemčije pobegnilo 2,5 milijona ljudi.

Oblasti NDR so v največji tajnosti angažirale več deset tisoč stražarjev, vojakov in policistov, ki so v noči na 13. avgust 1961 postavili kontrolne točke in ovire z bodečo žico in tako dobesedno zabetonirali delitve hladne vojne v Evropi.

Na "nedeljo bodeče žice", kot je ta dan dobil ime, so se prebivalci vzhodnega Berlina zbudili ujeti v sovjetskem območju, čez noč ločeni od prijateljev in svojcev, ki so ostali na drugi strani zidu. Oblasti NDR pa so po drugi strani zgodovinski dan proslavile z večerno gala prireditvijo pod geslom "Odbila je trinajsta ura", ki je bilo sicer do nedavnega skrivnost.

Sedanji berlinski župan Klaus Wowereit je 13. avgust 1961 označil za "najbolj tragičen datum v zgodovini Berlina po koncu druge svetovne vojne".

Postopoma je ograje z bodečo žico zamenjal 155 kilometrov dolg in okoli štiri metre visok betonski zid, ki je razdelil vzhodni in zahodni Berlin, na drugi strani pa ločil zahodni Berlin od ostalih delov vzhodne Nemčije. Zid je postal simbol delitve med Vzhodom in Zahodom, njegov padec 9. novembra 1989 pa je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov, ki so naznanjali propad komunističnih držav.

Zid je presekal 193 ulic ter 12 prog podzemne železnice ali avtobusnih linij. Med vzhodnim in zahodnim Berlinom je bilo osem mejnih prehodov, poleg tega je bilo še šest mejnih prehodov med NDR in zahodnim Berlinom.

Zid je varovalo 11.500 oboroženih stražarjev, ki so mejo nadzorovali s 302 stražnima stolpoma in so imeli ukaz, da "ustavijo ali likvidirajo" vsakogar, tudi otroke, ki bi skušali nezakonito priti preko zidu.

Kljub temu naj bi na drugo stran do padca zidu uspelo prebežati kakim 5000 ljudem. Mnogi so pobegnili skozi okoli 17 predorov pod zidom, ki so bili v minulih letih uničeni v gradbenih delih, medtem ko nekaj ostankov zidu še vedno spominja na to tragično obdobje nemške zgodovine.

Glede na ugotovitve znanstvenikov je med letoma 1961 in 1989 v poskusu prečkanja zidu umrlo - bilo ubitih ali pa se je ubilo - najmanj 136 ljudi. Večino žrtev so pri poskusu bega ubili mejni stražarji. Mnogim med njimi so po združitvi Nemčij sodili, a so bili večinoma obsojeni na pogojne kazni, saj so vztrajali, da so samo sledili ukazom nadrejenih.

V spomin na žrtve zidu bodo v soboto po vsej Nemčiji zastave razobešene na pol droga. V Berlinu pa se bodo v soboto ob 12. uri oglasili cerkveni zvonovi, avtobusi in vlaki se bodo za minuto ustavili, ljudje se bodo obletnice spomnili z minuto molka. Berlinski župan Wowereit je k minuti molka pozval vse prebivalce Nemčije. "To bi bil znak demokracije in svobode, pa tudi znak spomina," je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

V Berlinu se bodo neslavne obletnice spomnili tudi s številnimi prireditvami. Osrednja slovesnost bo potekala v soboto na ulici Bernauer Strasse, ki je ležala na meji, po napovedih pa se je bosta udeležila tudi nemški predsednik Christian Wulff in kanclerka Angela Merkel.

Na tej slovesnosti bodo med drugim odprli drugi del spominskega parka na poti na nekdanji meji med vzhodnim in zahodnim Berlinom, kjer so nekoč patruljirali vojaki NDR. Ta del spominskega parka bo posvečen uničenju mesta zaradi zidu.

Bernauer Strasse je veljala za simbol delitve. Pločnik je bil na zahodni strani, hiše so ostale na vzhodni. Svet so šokirale podobe prebivalcev ulice, ki so 13. avgusta 1961 z oken skakali na drugo stran zidu v mreže, ki so jih držali prebivalci zahodnega Berlina.

Že od polnoči do 6. ure zjutraj bodo v Kapeli sprave na Bernauer Strasse prebirali biografije žrtev zidu. Kapelo so zgradili na temeljih Cerkve sprave, ki je stala na meji med vzhodnim in zahodnim Berlinom in so jo leta 1985 razstrelili na ukaz oblasti NDR.