Obama spada med 4,5 milijona tako imenovanih "baby boomerjev", ki so se rodili v času razcveta po drugi svetovni vojni, ko je srednji razred za razliko od današnjih časov doživljal blaginjo brez primere. Na njegov hrbet je padla naloga, da po zadnji finančni in gospodarski krizi najde čarobno palico, ki bo vsaj upočasnila sedanji trend, ko peščica najbogatejših postaja vse bogatejša, srednji razred pa izginja.

Obama je skušal v okvirju pogajanj o javnem dolgu doseči odpravo davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja za znižanje proračunskega primanjkljaja, vendar pa mu je republikanska opozicija to ponovno preprečila in proračun se bo uravnoteževal le na strani porabe, ki sicer koristi predvsem demokratskim volivcem. Zaradi tega zadnjega poraza glede davkov je navdušenje zanj med demokrati dodatno uplahnilo.

Obama je predsedoval v času usmrtitve sovražnika številka ena, Osame bin Ladna, kar je za nekaj trenutkov povečalo njegove možnosti za drugi mandat, vendar pa Američane terorizem deset let po 11. septembru 2001 vse manj zanima. Ne zanima jih niti proračunski primanjkljaj, ne glede na napihnjeni pomen tega v Washingtonu in medijih. Zanimajo jih le delovna mesta in plače in Obama pri tem zamuja priložnost na lastno škodo.

Večina ekonomistov je menila, da je bil stimulacijski paket sprejet leta 2009 premajhen in da bi morala država z deficitarno porabo krepkeje pomagati k zagonu šepajočega gospodarstva. Republikanci pa so prvega temnopoltega predsednika v zgodovini ZDA - čeprav brez vsake realne osnove - uspešno obarvali kot socialista oziroma komunista, ki želi jemati bogatim in dajati revnim.

Obami je uspelo spraviti skozi kongres zdravstveno reformo, ki je trenutno nihče ne mara in namesto zagona pomeni albatrosa okrog vratu njegove nove predsedniške kampanje. Liberalne podpornike je razočaral s tem, da ni zmogel uresničiti obljube po zaprtju taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi, nasploh pa zaradi njegove popustljivosti republikancem, ki so še posebej po razcvetu gibanja čajanke pripravljeni potopiti vsako njegovo pobudo ne glede na posledice.

Krmarjenje najpomembnejše barke na svetu je na predsedniku pustilo posledice, ki so na zunaj sicer vidne le po sivih laseh. "Hčerki menita, da sem s tem bolj dostojanstven. Žena meni, da sem videti starejši, vendar še vedno srčkan," je pred kratkim o svojih 50. obletnici za javni radio NPR povedal Obama, ki še vedno deluje precej bolj mladostno od drugih svetovnih voditeljev. To mu uspeva z redno telovadbo, igranjem košarke, ob napornem delavniku pa najde celo čas za pisanje otroških knjig.

Na zadnjem zdravniškem pregledu so ga lani ocenili kot zdravega, čeprav s povišanim holesterolom, predvsem zaradi tega, ker na političnih prireditvah in srečanjih z volivci poje vse, kar mu dajo na mizo. Med prvo kampanjo je namreč njegovo uživanje solate arugola dvigalo obrvi pri "pravih Američanih".

Obama si bo morda lahko odpočil konec avgusta v mondenem letovišču ameriških bogatih liberalcev Martha's Vineyard, čeprav je to čas, ko ponavadi Severna Koreja dobi občutek zapostavljenosti in povzroči kakšno novo krizo. Do takrat pa bo moral nadoknaditi čas (denar), ki ga je izgubil v prepirih okoli javnega dolga, saj je odpovedal številne nastope za zbiranje denarja za kampanjo.

Prva priložnost bo že v sredo v Chicagu, ko bo s svojimi privrženci slavil rojstni dan v dvorani Aragon, kamor bo za vstop potrebno odšteti več kot 38.000 dolarjev. Glavna proslava bo v četrtek v Beli hiši, njegovi podporniki pa organizirajo po vseh ZDA številne prireditve in so si zastavili cilj, da nanovačijo vsak po 50 novih podpornikov.

Ob vseh težavah, ki jih ima, se je aprila vendarle znebil ene, ki je bila sicer najbolj bizarna. Zdaj več nihče, ki želi ohraniti vsaj trohico dostojanstva v javnosti, ne obuja več vprašanja glede njegovega rojstva. Newyorški bogataš Donald Trump si je predsedniški ambicije pokopal aprila, ko je Bela hiša objavila Obamov popoln rojstni list, kjer piše, da se je rodil 4. julija 1961 na Havajih.