Med ramadanom mora biti vzdržen prav vsak del človeškega telesa. Jezik ne sme obrekovati. Oči ne smejo pogledovati za prepovedanimi stvarmi. Roka se ne sme dotakniti ali vzeti ničesar, kar ni njeno. Ušesa ne smejo poslušati govoričenja in kletvic ter obscenih besed. Noge ne smejo stopiti na mesta greha. Post torej ne zajema le odrekanja hrani in pijači, temveč popolno predanost človekovega telesa in duha, s čimer se vernik kar najbolj poveže z Bogom. Verniki naj se takrat posvetijo tudi samodisciplini, samokontroli, žrtvovanju in sočutju do drugih ter dobrodelnosti, zapoveduje Koran.

Poplačani za dobrodelnost

Dobrodelnost v času ramadana ni le zaželena, temveč se vernikom tudi zelo "izplača"; vsako dobro delo v tem času namreč Bog kar 700-krat bolje poplača kakor med drugimi meseci. Nič presenetljivega ni torej, da se v času ramadana revežem v islamskih deželah godi veliko bolje kot sicer. Pravijo, da če nekomu omogočimo gostijo po postu, se nam "v dobro šteje" tudi njegov post, ne da bi se zmanjšal prispevek te osebe.

Dobrodelnost pa lahko verniki izkažejo tudi z najrazličnejšo pomočjo drugim; lahko na primer pospremijo starejši par do mošeje, pomagajo nekomu pri prvih korakih v islam, sodelujejo pri prostovoljskih programih, zmolijo molitev za nekoga drugega ali pa na svoj način prispevajo nekaj dobrega za skupnost.

Na fotografiji: praznovanje ramadana v Južnem Sulaveziju v Indoneziji. (Reuters)

Ker je ramadan sveti mesec, poleg posta zahteva, ali pa vsaj toplo priporoča, tudi prebiranje Korana. Muslimani namreč verjamejo, da je Bog prav v tem mesecu islamskemu preroku Mohamedu razkril prve verze Korana. Nekateri verniki med nočnimi mašami, ki potekajo cel mesec, v obliki molitev zrecitirajo celotno besedilo svete knjige.

"Odobreni izostanek" lahko tudi nadoknadite

Muslimani začnejo slediti zapovedim ramadana, ko dosežejo polnoletnost, a veliko otrok se skuša držati kar čim več postnih dni, saj tako vadijo za odraslost. Nekateri pa so iz posta izključeni. Starim in kronično bolnim se ni treba postiti, svojo vzdržnost pa morajo nadomestiti s tem, da pomagajo revežem. Tudi nosečnicam je dovoljeno, da se ne držijo posta, prav tako pa tudi ženskam, ki imajo menstruacijo ali pa dojijo. Tudi popotniki lahko jedo in pijejo čez dan, a le, če so v enem dnevu prepotovali več kot 23 km; svoj "izostanek" pa morajo nadoknaditi kasneje.

Za svojo žrtev poplačani ob sončnem zahodu

Ob sončnem zahodu nastopi težko pričakovani iftar, ko se vsa družina zbere pri obedu ob koncu posta. Kot je to storil Mohamed, tudi muslimani iftar pričnejo z dateljni, nato pa nadaljujejo z "večerjo"; ta se je skozi čas razrasla v pravo veselico, na kateri je hrane in pijače v izobilju. Že popoldne se na ulicah začne peka mesa in priprava hrane, da je, ko sonce zaide, vse nared. Mestne ulice so zvečer popolno nasprotje dnevnemu mrtvilu; družine, prijatelji in cele soseske se zberejo na z lampijončki in lučkami okrašeni ulici, na mestnem trgu ali pred mošejo ter tam krepijo svojo medsebojno bratsko povezanost in se mastijo pozno v noč. Za vse tiste, ki želijo tudi med svetim mesecem opravljati svoj posel tako kot ponavadi, je ramadan prav gotovo mesec težke preizkušnje.

Na fotografiji: priprava dobrot za iftar v Bagdadu. (AP)

Ko vidite mlaj, začnite s postom. Ko ga ponovno vidite, prekinite post.

Ramadan traja 29 ali 30 dni, kar se lahko iz leta v leto spreminja. Glede na sončev koledar ima spremenljive datume in se vsako leto pomakne nazaj za enajst dni; tako se musliman v 34 letih posti na prav vsak dan v letu.

Vsako leto se sicer pojavi več nasprotujočih si mnenj, kdaj naj se ramadan prične, saj je mlaj viden drugače iz različnih držav (še posebej, če so na drugi strani zemeljske oble). Seveda je mogoče s pomočjo astronomije začetek svetega meseca napovedati veliko točneje, a obstaja velik delež muslimanov, ki zavračajo, da bi jim znanost narekovala duhovno življenje, in se ravnajo po starih običajih.

Letos se je ramadan pričel 1. avgusta (oz. 31. julija s sončnim zahodom, z današnjim jutrom pa se je pričel post) in bo trajal 29 dni.

Preberite si tudi sporočilo slovenske islamske skupnosti ob letošnjem ramadanu in prisluhnite izboru muslimanskih popevk, ki so še posebej primerne za poslušanje med svetim mesecem.

Video: čestitka ob pričetku ramadana, ki jo je na spletni strani YouTube objavil nek muslimanski uporabnik.