Predsednik predstavniškega doma kongresa republikanec John Boehner iz Ohia danes nadaljuje z iskanjem zadostnega števila glasov med člani svoje stranke, potem ko v četrtek o njem niso glasovali - Boehner namreč na svojo stran ni dobil zadostnega števila konservativcev in pripadnikov gibanja čajanke v lastnih vrstah.

Boehnerjev predlog za Obamo in demokrate ni sprejemljiv predvsem zato, ker ne zvišuje meje dolga za dovolj veliko vsoto, da se ne bi bilo treba znova podobno prepirati pred volitvami novembra 2012. Obama namreč zdaj vztraja, da se meja dolga dvigne za dovolj veliko vsoto.

Boehnerjev predlog predvideva povišanje sedanje meje dolga v višini 14.300 milijard dolarjev uvodoma za 900 milijard dolarjev, obenem pa uvaja krčenje proračunske porabe v višini 917 milijard dolarjev. Kasneje bi glasovali znova in dvignili mejo za skupaj 2500 milijard, hkrati pa našli tudi dodatno krčenje porabe za skupaj 2600 milijard.

Za pripadnike gibanja čajanke to ni dovolj in želijo znižati dolgoročni primanjkljaj za več 1000 milijard dolarjev, preden bodo podprli povišanje meje javnega dolga. Boehner je v četrtek doživel hud udarec in pod vprašaj je postavljena njegova verodostojnost v pogajanjih z demokrati, kakor tudi sam položaj predsednika predstavniškega doma.

V ozadju republikanskih notranjih prepirov pa je problem, ki ostaja. ZDA morajo mejo dolga povišati do 2. avgusta, sicer vlada ne bo sposobna poravnavati vseh svojih obveznosti. Obama je med drugim opozarjal, da ne bo denarja za pokojnine.

Obama upa, da bodo prepiri med republikanci pomenili, da bo Boehner skušal najti koalicijo med zmernimi republikanci in demokrati v predstavniškem domu za potrditev predloga v smeri, ki jo riše vodja senatne večine demokrat Harry Reid.

O njegovem predlogu, ki naenkrat dvigne mejo javnega dolga za 2700 milijard dolarjev in za približno toliko tudi zniža proračunski primanjkljaj v desetih letih, bo senat predvidoma glasoval v nedeljo.

Vendar pa so republikanci danes napovedali, da bodo do konca dneva v predstavniškem domu glasovali o spremenjenem Boehnerjevem predlogu, kar lahko pomeni le, da se je predlog pomaknil v smer, ki je še manj sprejemljiva za demokrate.

Obama je danes skušal znova razložiti Američanom, da pri dvigu meje javnega dolga ne gre za nov dolg, ampak le za to, da si lahko izposodijo denar za porabo, ki jo je kongres že potrdil. Prav tako je ponovil svoj ponedeljkov poziv, naj Američani pritiskajo na kongresnike s pismi, elektronsko pošto, telefonskimi klici, da sprejmejo kompromis.

Čas pa se medtem izteka in politični teater se bo nadaljeval vse do torka, čeprav pa je škoda že narejena.

ZDA naj bi skoraj zagotovo izgubile najvišjo kreditno oceno AAA, ki jo imajo, odkar se takšne ocene podeljujejo. To bo za ZDA pomenilo dražje izposojanje.

ZDA so od leta 1960 doslej mejo javnega dolga rutinsko dvignile 78-krat. Vsakič je prišlo do nekaj političnega razkazovanja opozicije, pri čemer je pred volitvami leta 2008 sodeloval tudi Obama, ki je glasoval proti povišanju meje.

Kasneje je razložil, da je vedel, da bo meja povišana in njegov glas proti ne bo spremenil izida. Obama je danes zagotovil, da zaupanje v ameriško gospodarstvo ni ogroženo, ampak bodo ZDA izgubile najvišjo oceno zaradi politikov.

Nekaj napredka sicer je, vendar s strani demokratov, ki s predsednikom na čelu več ne omenjajo zahteve po uravnoteženju proračuna z uravnoteženim pristopom (z nižanjem porabe in višanjem davkov oz. odpravo davčnih olajšav za premožne ter naftne družbe).