Medtem ko ostajata letošnja rast obsega slovenske industrijske proizvodnje (osemodstotna) in izvoza na razmeroma visoki stopnji, pa hkratni visok uvoz pomeni, da neto izvoz dejansko nekoliko zavira gospodarsko rast. Levji delež pri upočasnjevanju rasti ob tem nase jemlje nižji obseg investicij v osnovna sredstva, ki odraža visoko zadolženost poslovnega sektorja. Tudi trg dela ni postregel s spodbudnimi informacijami, na drugi strani pa inflacija, sicer močno odvisna od zunanjega okolja, ne predstavlja težav.
Pozitivno plat predstavlja tudi vse manjša odvisnost bančnega sektorja od finančne podpore Evropske centralne banke (ECB). A kljub vse manjši izpostavljenosti ta še vedno predstavlja tveganje fiskalnemu zdravju Slovenije. Rok dospetja za 2,2 milijarde evrov bančnih posojil, ki jih je garantirala vlada, namreč poteče leta 2012, ob tem pa se obetajo še nadaljnje dokapitalizacije bank v višini 0,7 odstotka BDP.
Ob padcu reform in dokapitalizacijah je zato morda težko pričakovati izdatno znižanje proračunskega primanjkljaja. "Zavrnitev reform je bila v veliki meri pričakovana in kaže na določene težave slovenske vlade," so zapisali pri Unicreditu in dodali, da je slovenski kreditni rating "varen" predvsem zaradi razmeroma nizkega javnega dolga (45 odstotkov BDP) in vse manjše odvisnosti bančnega sektorja od finančnih sredstev ECB.
jan.bratanic@dnevnik.si
