Medtem ko se ZDA še vedno odločajo o naslednjem koraku v vesolju, so Kitajci vse to že storili. "Vodilni položaj na področju raziskovanja vesolja je izredno simboličen in visoko cenjen. Če bi ZDA ta vodilni položaj izgubile, bi to pomenilo, da izgubljajo moč in vpliv na tem področju,“ je pojasnil Scott Pace iz Nase. Ta je v času predsedovanja Georgea Busha mlajšega podpiral načrt, da bi ZDA na Luno vrnile Američane.

Kitajska sicer še vedno zaostaja za ZDA po vesoljski tehnologiji in izkušnjah, nikakor pa jim ne manjka visokoletečih načrtov in denarja. "Ena njihovih največjih prednosti je, da imajo za pet let naprej narejen načrt,“ je dejal Peter Bond. "Gredo korak za korakom, napredujejo počasi, a vztrajno. Skupaj sestavljajo majhne koščke, ki pa bodo nekoč postali del zmožne in napredne vesoljske industrije.“

Leta 2003 je Kitajska postala tretja država, ki je na lastne stroške v vesolje poslala astronavta, štiri desetletja po Američanih in Rusih. Okoli leta 2020 bodo Kitajci odprli vesoljsko postajo, kar je ravno okoli časa, ko naj bi zaprli Mednarodno vesoljsko postajo. Če ZDA in druge države ne bodo kmalu prišle do nove ideje, bo Kitajska edina, ki bo imela v vesolju stalno človeško prisotnost.

"Kitajska je od 20 do 40 let v zaostanku glede razvoja vesoljskih programov in nima nikakršnega namena izzivati ameriško dominantnost na tem področju,“ je pojasnil profesor He Qisong. "Je pa to vendarle znak nacionalnega duha Kitajske, ki razvija vesoljski program, kar pa je za državo izrednega pomena.“