Majhnost Slovenije pomeni močno odvisnost od tujine, kjer se je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju nekoliko znižala in povzročila zmanjšanje naše industrijske proizvodnje. Ta je med drugimi dejavniki prispevala k vztrajanju neugodnih razmer na trgu dela, ki posledično ne obetajo nič dobrega v smislu rasti domačega trošenja.
Tuje okolje, zlasti javnofinančne težave nekaterih držav ter njihove možne posledice za finančno stabilnost območja evra povečujejo tveganje glede prihodnje gospodarske rasti. Vse bolj v ospredje se omenjene težave prebijajo tudi v Sloveniji in povzročajo negotovost v povezavi z javnofinančnim primanjkljajem in pomanjkljivim izvajanjem strukturnih reform. V Banki Slovenije so tako prepričani, da je rebalans proračuna nujno potreben, država si namreč morebitnega znižanja bonitetne ocene ne sme privoščiti. Višje cene sposojanja denarja na mednarodnih trgih bi namreč tako gospodarstvo kot tudi bančni sistem težko prenesla.
Slednji beleži napredek z majhnimi in majavimi koraki. Bilančna vsota bančnega sistema se je maja sicer malenkost povečala, a se je hkrati nadaljevala stagnacija kreditiranja nebančnega sektorja. Posojila sektorju nefinančnih podjetij, ki so razmeroma močno zadolžena, so se zmanjšala, nadpovprečno pa so banke povečale kreditiranje gospodinjstev. Prav tako so se maja povečali stroški oslabitev in rezervacij, vendar je bančni sistem kljub temu v prvih petih mesecih posloval z dobičkom v višini 63,1 milijona evrov.
