Ministrica za kulturo v odstopu Majda Širca je poudarila, da je bil predlog zakona pripravljen v širokem dialogu. Predlog presojanje koncentracije lastništva predaja v izključno pristojnost Uradu za varstvo konkurence - do zdaj je bilo za to pristojno tudi kulturno ministrstvo. Predlog spreminja tudi pravico do popravka in odgovora, glede imenovanja odgovornega urednika pa določa, da se mora vodstvo družbe pred imenovanjem posvetovati z uredništvom, pojasnjuje Širčeva.
Že vnaprej je zavrnila očitke, da je predlagani svet za medije podoben svetu, ki ga pozna madžarska zakonodaja. Kot bistveno razliko je poudarila, da ima madžarski široka upravno-administrativna pooblastila, lahko izreka ukrepe in nadzira vsebine tiskanih medijev. Ravno do sveta za medije sta bila najbolj kritična predsednika DNS in ZNP Matija Stepišnik in Igor Kršinar. Po Kršinarjevem mnenju je nesprejemljivo, da organ, ki ga imenuje DZ z navadno večino, spremlja spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih in predlaga imenovanje zunanjih članov v častno razsodišče.
Ne obsoja, ampak razsoja
Nasprotuje tudi pogoju, da prosilec za status samostojnega novinarja v zadnjih treh letih ni bil obsojen na novinarskem razsodišču, saj to ne obsoja, ampak razsoja. Če bi zaradi razsodbe nastale pravne posledice za novinarja, bi zakon moral predvideti možnost pritožbe, poudarja. Če bo tak zakon sprejet, napoveduje poziv poslancem za zbiranje podpisov za referendum. Tudi Stepišnik je pozval, naj predlog zakona ne postane politični poligon in preigravanje, ki bi se lahko končalo na referendumu. Po njegovem mnenju je trenutna zakonodaja pomanjkljiva, razmere v slovenskem medijskem okolju pa se še zaostrujejo.
Zakon po njegovih besedah ni čarobna palica, ki bi sam po sebi zagotavljal novinarsko avtonomijo. Za to so v prvi vrsti odgovorni novinarji sami, a krovni zakon predstavlja podlago, je dejal. V DNS menijo, da trg ni dovolj učinkovit glede regulacije lastniških razmerij, zato mora ključno vlogo ohraniti in okrepiti Urad za varstvo konkurence. Kot poudarja Stepišnik, bi morala biti finančna konstrukcija lastniških poslov transparentna, kar bi onemogočalo, da bi novi lastniki medijsko hišo le finančno izčrpali ali politično instrumentalizirali. V DNS po njegovih besedah tudi vztrajajo, da bi moralo biti soglasje uredništva pri imenovanju odgovornega urednika zavezujoče.
Predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič ni čisto prepričan, da sveta za medije ne potrebujemo, saj je svet svetovalno telo in bo delo medijev spremljal, ne pa vanje posegal. Je pa po njegovem mnenju pretirana vloga sveta pri imenovanju zunanjih članov častnih razsodišč. Kot meni, zakon ščiti avtonomijo v javnem interesu, lastniki in novinarji pa se bodo morali zbližati in pogovarjati.
Radio 1 proti ukinitvam
Številni predstavniki radijskih mrež, predvsem Radia 1, so izrazili nasprotovanje predlagani prepovedi ustanavljanja in ukinitvi tovrstnih mrež. Nekateri zagovorniki ukinitve poudarjajo, da se z mrežami izgubljajo lokalne vsebine, predlog zakona pa zagotavlja raznolikost in obveščenost o lokalnih temah.
Predstavniki Radia 1 so zagotavljali, da z lokalnimi uredništvi poskrbijo tudi za lokalne vsebine in da je tak model tudi poslovno uspešen. "Ne zahtevamo nobenega denarja, nobene subvencije, ampak pustite nam, da delamo," je poslance pozval direktor Radia 1 Leo Oblak.
Kot odgovarja Širčeva, je preživetje mreže seveda lažje, ker se oglašuje na nacionalni ravni. Javni interes je po njenem mnenju tudi, da te oglaševalske vsebine ne požirajo možnosti drugim in da ne prihaja do monopolizacije.
