Ni naključje, da so nekaj dni pred odmevnim newyorškim srečanjem Zdravniki brez meja, največja mednarodna človekoljubna organizacija zdravnikov na svetu, ki deluje tudi v najtežjih pogojih, v vojnih katastrofah, naravnih nesrečah, epidemijah in tako naprej, poslali v svet trdo in neizprosno sporočilo: "No Excuse! Ni opravičila!" Opozorili so na deset milijonov okuženih s HIV, ki so jih spregledali vsi po vrsti: voditelji držav, svetovna politična smetana, nevladne organizacije, gojitelji lepih besed. Na tiste, za katere je svetu malo mar, ali so ali niso.
Besede so grobe in drugačne niti ne morejo biti. Tako kot tiste, ki se v novinarskih poročilih zdijo najbolj ničvredne in mimobežne: o tem, na primer, koliko žrtev spopadov za nafto in afriška naravna bogastva pade vsak dan, pa nikomur nič mar. Če generalni sekretar Ban Ki Mun lepo reče, da do konca tega desetletja, do leta 2020, ne sme biti nikogar, ki bi se na novo okužil s HIV, se oči bolj kot od radosti sporočila lahko orosijo od hinavščine in sprenevedanj, ki spremljajo "kugo 20. stoletja", kot aids radi imenujejo. Čeprav zaradi aidsa že danes, ne konec desetletja, nikomur ne bi bilo treba umreti. Svet ima na tone zdravil. Omenjenih deset milijonov okuženih ne more do njih.
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
