Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) iz konca marca letos, je imelo 11 zavarovalnic, dve pozavarovalnici in tri pokojninske družbe v Grčiji, Italiji in Španiji ter na Portugalskem in Irskem za skoraj četrt milijarde evrov naložb. Od tega na naložbe v državne vrednostne papirje ter naložbe z jamstvom naštetih držav odpade 122 milijonov evrov. Pri tem gre predvsem za naložbe zavarovalnic, na pozavarovalnice in pokojninske družbe pa odpade 8,4 milijona evrov in tri milijone evrov. Če prištejemo še izpostavljenost bančnega sektorja, pa se številka približa pol milijarde evrom. V AZN so razkrili tudi, koliko znaša knjigovodska vrednost grških naložb njenih "nadzorovancev", in sicer skoraj 59 milijonov evrov. Pri tem gre praktično v celoti za državne obveznice oziroma naložbe z grškim jamstvom. Tudi tu so "glavne" zavarovalnice, na pokojninske družbe pa odpade 4,1 milijona evrov.
Da imajo "nasedle" naložbe v tako imenovani periferiji, so potrdili v Zavarovalnici Triglav, Prvi osebni zavarovalnici in Adriaticu Slovenici. Od pokojninskih družb je naložbe v obveznicah Grčije, Irske, Portugalske in Španije "priznala" le Moja naložba, medtem ko so v Skupni to zanikali, iz Pokojninske družbe A pa nismo dobili odgovorov. Izpostavljenost do držav, ki se bojujejo z dolžniško krizo, bi bila lahko pri Moji naložbi zelo problematična. Te naložbe pri tej obsegajo 4,69 odstotka portfelja, za nameček pa jih vrednoti po metodi do dospetja. Kot smo že poročali, se lahko ob množičnih izstopih iz drugega stebra zgodi, da bi pokojninski skladi morali unovčiti tudi naložbe, katerih vrednost je "zaklenjena". V tem primeru bi ustvarili visoke izgube in bi za nemotena izplačila potrebovali dodatni kapital.
Če je minister za finance Franc Križanič lani jeseni pred nakazilom prve tranše posojila Grčiji zatrjeval, da bo pomoč z vidika slovenskih davkoplačevalcev donosna, in pojasnil, da bo šlo le za transakcijo iz depozitov v domačih bankah v posojilo z dosti ugodnejšo obrestno mero, pa so na finančnem ministrstvu včeraj poudarili, da za zagotovitev sredstev za Grčijo ni bil razvezan noben depozit. "Državni proračun plasira svoje likvidnostne presežke glede na likvidnostne ocene in v tej je vključeno tudi posojilo Grčiji," so povedali. Ocenjena implicitna obrestna mera zadolževanja državnega proračuna za leto 2011 je sicer 4,3 odstotka.
Naše zadolževanje bolj kot Grčija draži nesposobna vlada
"Glede stroškov zadolževanja velja, da smo mnogo bolj kot od razmer v Grčiji odvisni od nas samih, in sicer predvsem v smislu naše sposobnosti vodenja reformnih sprememb in odgovorne politike," je opozoril dr. Aleksandar Kešeljević z ljubljanske ekonomske fakultete. "S tega vidika smo precej bližje Grkom, kot pa z vidika stanja v javnih financah. Slabše bonitetne ocene in dvig obrestnih mer so v času krize doleteli mnoge države in finančne institucije, razlike med njimi pa se kažejo predvsem v (ne)sposobnosti njihovih ekip, da bi učinkovito odgovorili na sedanjo krizo," je utemeljil.
Da je povezava med pribitki slovenskih državnih obveznic in obveznic držav, ki so zašla v krizo, posredna, je prepričana tudi Banka Slovenije pod vodstvom Marka Kranjca. "Od izbruha negotovosti in težav, povezanih z Grčijo in nekaterimi drugimi evropskimi državami, je povezava med gibanjem pribitkov obveznic teh držav in obveznic Republike Slovenije nizka: medtem ko se je v zadnjem letu pribitek grške desetletne državne obveznice nad nemško povečal za okoli 400 bazičnih točk, se je pribitek slovenske desetletne državne obveznice gibal na ravni okoli 120 bazičnih točk in je bil stabilnejši od pribitkov ne le Grčije, Portugalske in Irske, temveč tudi Španije in Italije," so zatrdili v Banki Slovenije.
tomaz.modic@dnevnik.si
