Golobič je odstopil s položaja ministra, ker je prepričan, da so predsedniki koalicijskih strank najbolj odgovorni za nezadostno zaupanje vlade. Sam torej nima težav z odstopanjem, saj ga "lepotna tekmovanja" niso nikoli zanimala, pomembno se mu zdi, "kaj si naredil, kaj si pustil za seboj."

O odhodu je razmišljal že ob aferi Ultra, a se je odločil za težjo pot in ostal. Kot je pojasnil za Mladino, je vedel, da se da še marsikaj narediti, poleg tega pa so "praktično vsi zelo jasno izražali željo, da naj ostane". Bilanca Zares v vladi je "impresivna", meni Golobič, ki dodaja, da doslej še nobena stranka takšne dejanske moči z devetimi poslanci in štirimi ministri ni v tako kratkem času dosegla tako veliko.

Kljub temu pa vlada v javnosti ne vzbuja zaupanja, ker se je obnašala arogantno in ni ukrepala, meni Golobič, ki je položaj opisal z besedami komentatorja Mladena Delića: "če ne daš gola, ga dobiš". Zaradi nepripravljenosti reči bobu bob pa je po njegovem mnenju bistveni postranski produkt tega mandata rehabilitacija Janeza Janše.

Bomo praznovali 40. obletnico?

Golobiča resno tako skrbi, če in kako bo Slovenija praznovala svojo 40. obletnico, saj se nerazsodno izogibamo soočenju z realnostjo. Javnost si po njegovem mnenju pri preprodaji orožja zasluži, da izve, "čigav je avstrijski račun Dragica, kaj je v Švici ali pa v Avstraliji". Predsednikoma SD in SDS poleg prepričanja, da ostale stranke in opcije na obstajajo, očita še ameriške svetovalce, kar po Golobičevem mnenju "začenja dišati po banana republiki".

"Nemško-francoski vlak" Sloveniji ne bi smel dišati brez zadržkov. Na področju varčevalnih ukrepov Golobič ne nasprotuje dolgovom zaradi investicij v razvoj, ampak ga skrbi potrošnja države zaradi različnih transferjev in izpolnjevanja zakonskih obveznosti, kot so topli obroki v srednjih šolah in "logika Virantove plačne reforme".

Delovnega mesta zanj ni

Delovno mesto, s katerega se je vrnil v politiko, po besedah Golobiča več ne obstaja. Ne predstavlja si, da bi ga lahko zaposlilo kakšno podjetje in mirno gledalo, kako mora ves čas obiskovati preiskovalno komisijo. Velike izbire pri odločitvi o odhodu iz politike torej nima, do konca mandata pa bo vsekakor deloval v DZ, je dodal.

Kot svojo največjo politično napako Golobič ocenjuje prevzem funkcije predsednika stranke, čeprav tega ne obžaluje. Ponosen pa je na javno pismo o Branku Grimsu in Josephu Göbbelsu. Z njim se je namreč odzval na nedopustni diskurz, pred katerim si ne smemo zatiskati oči, je še pojasnil v pogovoru za Mladino.