Njegov študijski kolega, ki bo zadnji izpit opravil šele septembra, bo status lahko ohranil, kar pomeni, da se bo za razliko od J. V. tudi čez počitnice lahko subvencionirano hranil, delal prek študentskega servisa, ohranil pravico bivanja v študentskem domu, zavarovanja in vse druge pravice, ki izvirajo iz študentskega statusa.
Zakon, ki kliče po izigravanju
Zveni neverjetno, vendar je resnično. Po zakonu o visokem šolstvu, sprejetem daljnega leta 1993, status študentu namreč preneha takoj, ko diplomira. To je bilo povsem smiselno, ko je pot do prve diplome trajala štiri ali pet let in je le redko kdo nadaljeval z magisterijem takoj po diplomi, ob uvedbi bolonjske reforme pa se je 70. člen zakona, ki to določa, izkazal za svojevrstno anomalijo, ki diskriminira uspešne študente.
Na fakultetah zakonsko luknjo rešujejo z ovinki okoli zakona, kar pomeni, da so študentje, ki bi radi hitro diplomirali, odvisni od dobre volje profesorjev oziroma njihove pripravljenosti za izigravanje zakona. Absolventka druge stopnje novinarstva V. B. nam je povedala, da so na njihovi fakulteti imeli srečo, da sta jim bili dve profesorici pripravljeni oceno za junija opravljeni zadnji izpit vpisati v indeks šele septembra. Njena mlajša kolegica D. V., ki končuje prvo stopnjo, si bo status ohranila tako, da bo potrdilo o že opravljeni praksi na fakulteti predložila šele septembra. Težave so seveda predvsem tam, kjer se profesorji ne želijo iti takšnih iger.
Zanimalo nas je, ali se pristojni tega svojevrstnega zakonskega paradoksa zavedajo in kaj bodo v zvezi z njim ukrenili. "Problema izgube statusa študenta po zaključnem študiju na prvi bolonjski stopnji se na ministrstvu zavedamo", nam je odgovoril minister za visoko šolstvo v odhajanju Gregor Golobič. Ker problem izvira iz obstoječe zakonodaje, je treba to spremeniti, vendar ne kar na hitro, z zakonsko novelo. Po Golobičevem mnenju bo treba o tej spremembi "razmisliti v okviru načrtovanega spreminjanja zakona v skladu s cilji nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020".
Na slovenskih univerzah so se odločili, da ne bodo čakali na novo zakonodajo, da bi odpravili to zakonsko nedorečenost. Rektor Univerze v Ljubljani dr. Stanislav Pejovnik nam je povedal, da na vodstvo univerze že nekaj časa prihajajo vprašanja študentov in študentk v zvezi s tem problemom, zato je skupaj z drugimi rektorji sklenil ministrstvu predlagati spremembo, ki bi imela takojšnje učinke. Pismo ministru Golobiču so poslali včeraj, podpisali pa so ga poleg rektorja UL še rektor Univerze v Novi Gorici in predsednik rektorske konference dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Mariboru dr. Danijel Rebolj in rektor Univerze na Primorskem dr. Rado Bohinc. V njem so ministru predlagali, naj od državnega zbora zahteva obvezno tolmačenje zakona o visokem šolstvu.
Za absolvente status le do diplome
To bi se glasilo takole: "V primeru iz prve alineje prvega odstavka 70. člena se šteje, da ima status študenta do zaključka študijskega leta tudi tisti študent, ki diplomira na 1. ali 2. bolonjski stopnji pred iztekom študijskega leta, v katerem je vpisan v zadnji letnik." Kot nam je pojasnil prof. Pejovnik, je takšno komplicirano tolmačenje potrebno zato, da ne bi dajali statusa tudi tistim študentom, ki bodo diplomirali v času absolventskega leta (po prvi ali drugi stopnji). Ti naj bi torej po diplomi ostali brez statusa, čeprav bi študij nadaljevali jeseni.
Na vprašanje, zakaj so se na univerzah zganili šele zdaj, saj problem obstaja od uveljavitve bolonjske reforme, je Pejovnik odgovoril samokritično, rekoč, da je očitek vsaj deloma upravičen. "Čakali smo na sprejem nove zakonodaje, nato na sprejem strategije razvoja visokega šolstva, ves ta čas pa premalo glasno vpili, da so potrebne tudi nekatere takojšnje spremembe."
