Domači bankirji jim zaloputnejo vrata pred nosom, tuji jih zasujejo s ponudbami. Očitno ima tuji kapital več zaupanja v naše delavce kot v njihove "gazde". Ti sicer znajo izčrpati podjetja in zaposlene, izmolsti zadnjo kapljo dobička za pogoltne lastnike, ko gre zares, pa odpovedo. Delavci ne!

Kupčije s firmami

Ja, to so bili časi, ko je na nacionalki odvetnik Stojan Zdolšek s prstom pokazal na ministra Andreja Vizjaka in Andreja Bajuka, češ, vidva sta prava tajkuna, saj zgolj po svojem okusu delita velikansko državno premoženje. Časi, ko je Boško Šrot priznal, da je njemu in Igorju Bavčarju Janez Janša kot premier preprosto prodal Mercator in s tem tržil za vpliv na Delo: "Povedano drugače, Janša je Pivovarni Laško in Istrabenzu takrat dejansko prodal delnice Mercatorja." Prav v tistih časih nam je Zoran Janković pojasnjeval, da so hoteli Mercator kupiti enakopravno, vodstvo in delavci. Ni šlo. Janez Bohorič iz Save je tak odkup podkrepil:

"Sem za jasna, natančna merila o tem, kako povečati delež v lastniški strukturi; ne le za menedžerje, za vse zaposlene! Le ozrimo se, Francija ima zanimiv sistem, kako vsi lahko pridejo s popustom do delnic podjetja, kjer delajo. Tudi Skandinavci imajo dobre rešitve. Ne vem, zakaj ne zmoremo korajže za preprosto, obče koristno pot. Ne vem, kje se ustavi, logike ne najdem."

Res, ta začaran krog o delu in kapitalu, ki povsem logično vse ustvarjata skupaj, pri delitvi ustvarjenega pa ne gre in ne gre. Delo vedno potegne kratko. Vse je na dlani in je morala priti kriza, da je to nesramnost razgalila. Naši menedžerji so se izkazali za roparje ali nesposobneže.

Izjeme so redke. "Plačanci" jim poreče Andrej Mertelj, direktor in lastnik Datalaba, "volkovi, oni, ki upravljajo s tem, kar so drugi naredili, med njimi takšni, ki zagonijo milijardo, da lahko ukradejo milijon".

Dodajmo - takšni, ki zapirajo podjetja, ker nosijo premajhne dobičke, ki jih uničujejo, da lažje prodajo njihove nepremičnine, selijo proizvodnjo sem ter tja, vse to pa kruto plačujejo delavci. In nemo gleda državna oblast. Celo Obama je v ZDA podprl delavce, ki so se uprli takšnemu početju. V Argentini imajo Tovarno brez šefov, delavci so se uprli izkoriščanju in jo sami vodijo. Vsi imajo enake plače - in uspešno poslujejo! Prej je tovarna tonila.

Francija pozna tako obrtniške kooperative kot velika delavska podjetja.

Rasli so na ruševinah kapitalističnih firm in dobro poslujejo. V ZDA notranje lastništvo država ureja z zveznimi zakoni. Tako so našli delovna mesta za več kot 10 milijonov delavcev. Madžarska, Poljska, Nemčija, povsod poznajo ali krepijo delavsko lastništvo.

Pri nas so zaposleni še pred desetletjem premogli tretjino kapitala slovenskih podjetij. Država notranjega delničarstva ni znala ali hotela zavarovati, kapital se je strnil v rokah menedžerjev in denarnih mešetarjev.

Naj se podprejo delavski odkupi

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)