Hvaležnost Srbiji za aretacijo Mladiča

Robinson je dejal, da gre za odstranitev pomembnega kamna v zidu nekaznovanja vojnih zločinov, Brammertz pa je ob izrazu hvaležnosti Srbiji za aretacijo opozoril, da je bil nekdanji vojaški vodja bosanskih Srbov Mladić na begu 16 let. Srbske oblasti je pozval, naj brez odlašanja aretirajo še zadnjega haaškega ubežnika Gorana Hadžića, ki je obtožen vojnih zločinov na Hrvaškem.

Robinson je govoril o delu sodišča in med drugim opozoril na težave s pomanjkanjem osebja, kar je označil kot krizo. Obljubil je, da bodo šest sodnih procesov, ki tečejo, končali do leta 2012, Mladićevo sojenje pa naj bi bilo končano do leta 2014.

Po Brammertzovih besedah ima srbska vlada sedaj dobro priložnost, da svoji javnosti pojasni, zakaj je bil Mladić aretiran, saj tega doslej ni storila v zadovoljivi meri. Vlado v Beogradu je tudi pozval, naj nadaljuje sodelovanje s haaškim sodiščem, predvsem pa s konkretnimi akcijami, ki bodo rodile rezultate.

Z Mladićevo aretacijo je Srbija storila pomemben korak naprej v izpolnjevanju svojih mednarodnih obveznosti, vendar pa Brammertz vztraja tudi pri aretaciji Hadžića. Od srbske vlade želi tudi uresničitev obljube, da bo preiskala podporno mrežo, zaradi katere se je lahko Mladić izogibal pravici 16 let in da bo kaznovala vpletene.

Pozitivna ocena pogoj za zapiranje poglavja o pravosodju

Brammertz je v nadaljevanju govoril tudi o Bosni in Hercegovini, še posebej pa o Hrvaški. Sodelovanje Hrvaške s haaškim sodiščem je ocenil kot zadovoljivo, vendar pa obžaloval izjave državnega vrha ob razglasitvi obsodbe generala Anteja Gotovine. Hrvaški državni vrh je obsodbo kritiziral. Vendarle pa zamera zaradi t.i. topniških dnevnikov tudi tokrat ni izostala, Brammertz pa je bil nezadovoljen tudi z reakcijo državnega vrha na razsodbo Ante Gotovine in Mladena Markača. Na hrvaškem Indexu spominjajo, da je ravno njegova pozitivna ocena eden od pogojev za zapiranje 23. poglavja o pravosodju in temeljnih pravic v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo.

"V iskanju izginulih vojnih dokumentov iz Operacije Nevihta smo zabeležili omejen napredek,“ je po pisanju hrvaškega spletnega portala opozoril Brammertz ter dodal, da so razsodbo zoper Gotovine in Markača 15. aprila sprejeli ne glede na "topniške dnevnike“, nanašajoč se izključno na dokaze, ki so bili Tribunalu dostopni. Kot je znano, so Gotovini naložili zaporno kazen v višini 24 let, Markača pa v zapor poslali za šest let manj. Oba generala sta se na razsodbo že pritožila.

Hrvaški voditelji brez zmožnosti objektivnega pogleda na razsodbo

"Žal mi je, da najvišji državni voditelji niso bili sposobni objektivno komentirati odločitev sodišča,“ je Brammertz, po pisanju Indexa, zameril hrvaškemu državnemu vrhu in omenil reakcije, ki so bile večkrat na robu upočasnitve avtoritete haaškega sodišča in nepriznavanja izrečene razsodbe.

Tako za Hrvaško kot tudi za Srbijo je sicer sodelovanje s haaškim sodiščem ključen pogoj za pridruževanje EU.