Do podobnih ugotovitev so prišli tudi na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer so ocenili: "Struktura gospodarske rasti kaže nadaljevanje lanskih trendov, ki so še nekoliko izrazitejši od pričakovanih - rast izvoza se je pospešila, padec gradbene aktivnosti pa še poglobil." Izvoz se je v letni primerjavi zvišal za 10,6 odstotka, vendar se je hkrati okrepil tudi uvoz, in sicer za 11,1 odstotka. Skupni učinek trgovine s tujino je tako negativno vplival na gospodarsko rast.
Povečanje domače potrošnje je bilo v prvem letošnjem četrtletju 1,4-odstotno. Nekoliko počasnejša rast končnih izdatkov je posledica manjšega trošenja gospodinjstev, države in nepridobitnih institucij. Pomemben del domače potrošnje so bruto investicije, ki so se na letni ravni zvišale za 4,6 odstotka in bile nekoliko višje kot v preteklih četrtletjih. K temu je pripomoglo tudi povečevanje zalog. Vendar pa so bruto investicije v osnovno opremo še naprej v trendu padanja, in sicer že zadnjih deset četrtletij, kar je posledica izrazito nižjih investicij v gradbene objekte. Boštjan Vasle, direktor Umarja, ocenjuje, da "med dejavnostmi najslabše rezultate tako še naprej beležijo v gradbeništvu, kjer je aktivnost v prvem četrtletju dosegla najnižjo raven v času krize."
To se odraža tudi v rasti dodane vrednosti. Ta je bila sicer ob desetodstotni rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih 2,1-odstotna, a bi lahko bila še precej višja. Karmen Hren, vodja sektorja za nacionalne račune pri Sursu, namreč pojasnjuje, da rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih k BDP prinese 1,6-odstotne točke, njen padec v gradbeništvu pa praktično vse odnese (1,3-odstotne točke BDP).
jan.bratanic@dnevnik.si
