Kot pove Matjaž Emeršič iz veterinarske uprave ''predlog še ni šel niti v javno razpravo, pričakovati pa je, da bo predlog zakona v javnost prišel konec leta, oziroma v začetku prihodnjega leta." Predlog za spremembo zakona o varstvu živali so na nedavnem sestanku podale občine, saj želijo s tem prispevkom razbremeniti svoj račun, ki ga oklesti tudi financiranje skrbi zapuščenih živali.

Vida Čadonič Špelič je za MMC povedala, da Vurs sam ne more predpisati davka, kot pove, ''je to izrazoslovje lahko zelo nerodno.'' Potrdila pa je, da so govorili o možnosti, da bi občine pobirale določeno takso za zapuščene živali. Kolikšna naj bi ta taksa bila, ni znano, ''ker mi prav tako nimamjo pravice o tem odločati'' pove Čadonič Špeličeva. "Občine, ki imajo velike potrebe, veliko zapuščenih živali, ali pa se zavedajo te svoje odgovornosti, ki jim jo že zdaj zakon nalaga, bi tako imele možnost pobirati takso. Edino, kar bi kot država vztrajali, bi bilo, da se to strogo namensko uporabi za to zaščito živali.''

Vsaka občina bi se lahko sama odločila, ali bo takso sploh pobirala, saj obstajajo občine, predvsem podeželske, kjer teh problemov ni, še zapiše MMC. Več težav imajo mestne občine, kjer občane motijo zapuščene živali, predvsem t.i. divje mačke. ''To so nikogaršnje mačke, ki se nekontrolirano razmnožujejo recimo ob smetnjakih, tam, kjer iščejo hrano in to moti občane in občinske oblasti," zaključuje Čadonič Špeličeva. Tudi Emeršič je dodal, da ne ve kakšna bi bila višina zneska, ''šlo naj bi za neko okvirno številko, vendar še ni nič dogovorjeno, kako naj bi se ta prispevek sploh določal''.

Poleg ''pasjega davka'' so del omenjenih predlogov tudi višje kazni za mučenje živali, postavitev pasjih parkov, kjer bi se lahko štirinožci sprehajali brez povodca, uvedba obvezne uporabe povodca na javnih mestih, ter spremembe pri testih na živalih.

MMC poroča, da v skupnosti občin predlagajo, da se v novem zakonu opredeli vprašanje skrbi za zapuščene živali kot komunalno storitev, občini pa se omogoči pobiranje namenskega komunalnega prispevka za to dejavnost. Z zbranimi sredstvi bi tako skrbeli za zapuščene pse in mačke, sterilizacijo potepuških mačk in financiranje programov za promoviranje odgovornega lastništva živali.

Govori se celo o prenosu pristojnosti nadzora nad živalmi na občinska redarstva, ki bi nadzirala fizično varstvo psov na javnih krajih, njihovo registracijo in veljavnosti cepljenja proti steklini. Pojavljajo se le pomisleki, da redarji za opravljanje tako specifične funkcije niso primerno izobraženi in usposobljeni.

V Sloveniji je bilo leta 2010 registriranih 223.260 psov, neregistriranih pa naj bi bilo še vsaj 10.000. Ti ponavadi končajo v zavetiščih, na račun občin.