Znanstveniki v Hamburgu so z laboratorijskimi testi na spornih organsko pridelanih kumarah z juga Španije sicer odkrili bakterijo E.coli, niso pa potrdili prisotnosti smrtonosnega seva te bakterije, zaradi katerega je v Nemčiji in nekaterih drugih evropskih državah umrlo 16 in zbolelo že več kot 1000 ljudi.

Pri smrtonosni klici gre namreč za enterohemoragični sev bakterije E.coli (Ehec) serotipa 0104 ali na kratko HUSEC041. Minuli teden so pri treh vzorcih španskih kumar odkrili bakterijo E.coli, ki se prenaša z iztrebki. A nadaljnji testi na dveh od teh vzorcev so sedaj potrdili drug patogen Ehec in ne "aktualnega" HUSEC041.

Kot je ob tem sporočila ministrica za zdravje v zvezni deželi Hamburg Cornelia Prüfer-Storcks, vir okužbe ostaja neznan. Ljudi je obenem opozorila, naj se - dokler vira ne identificirajo - izogibajo solati, kumaram in paradižniku.

V Španiji brez okužb

Na to novico se je nemudoma odzvala Španija, ki je že pred tem opozarjala, da povzročitelj ne prihaja iz Španije, kar naj bi med drugim dokazovalo dejstvo, da v tej državi ne beležijo okužb z bakterijo Ehec oziroma so jih zabeležili le pri dveh osebah, ki pa sta prišli iz Nemčije. Španska ministrica za kmetijstvo Rosa Aguilar je na neformalnem zasedanju kmetijskih ministrov EU v madžarskem Debrecenu tako že zahtevala takojšnjo obnovo uvoza španske zelenjave.

Že pred tem je Aguilarova v Debrecenu napovedala, da bo Španija na ravni EU zahtevala odškodnine za vse evropske kmete, ki so utrpeli izgube zaradi širjenja bakterije Ehec. Kot je pojasnila, se v Španiji s proizvodnjo vrtnin neposredno preživlja 300.000 ljudi, posredno pa kar pol milijona. Zaradi informacij, da smrtonosna bakterija prihaja iz Španije, je tako rekoč zastalo povpraševanje po vrtninah iz te države, zaradi česar škodo ocenjujejo že na 200 milijonov evrov.

Podobne informacije je podala tudi Nizozemska, ki je prav tako pomemben evropski proizvajalec vrtnin. Imela naj bi že za 40 milijonov evrov škode in prav tako napoveduje zahtevo za pomoč EU. Španska ministrica je sicer v torek ostro kritizirala način, na katerega se je Nemčija soočila s širjenjem bakterije Ehec, saj je "brez enega samcatega dokaza" krivdo pripisala španskim kmetom.

Ministrica Prüfer-Storcksova je po drugi strani v Hamburgu branila odločitev pristojnih nemških oblasti, da pred dnevi javno objavijo izide prvih testov na španskih kumarah, čeprav jih naknadni testi sedaj niso potrdili. Kot je dejala, bi bilo v luči tako visokega števila obolelih neodgovorno skrivati utemeljen sum, ki je obstajal.

Dve dimenziji širjenja okužbe

Ministri EU so na zasedanju izpostavili, da ima širjenje okužbe dve dimenziji, zdravstveno in ekonomsko. Strinjali so se, da je varovanje zdravja prva prioriteta, a obenem so Evropsko komisijo pozvali k sprejetju ukrepov za pomoč pridelovalcem sadja in zelenjave, ki so prizadeti zaradi izgube zaupanja s strani potrošnikov.

V luči najnovejših novic o izidih testov v Hamburgu so se tudi strinjali, da je treba napore v državah članicah in na ravni EU usmeriti v ugotovitev vira onesnaženja in pri tem proučiti celotno verigo od pridelave in transporta do končne prodaje.

Slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan je na zasedanju povedal, da v Sloveniji ni primerov zastrupitev in da so slovenske oblasti sprejele vse potrebne ukrepe za zaščito potrošnikov in javnega zdravja. Slovenija je tudi izvedla dodatne inšpekcijske preglede in vzorčenje zelenjave, prvi rezultati pa kažejo, da bakterija E.Coli ni bila potrjena.

Skupno število žrtev: 16

Število žrtev zaradi komplikacij hemolitičnega uremičnega sindroma (HUS), ki ga povzroča bakterija Ehec, je v Nemčiji naraslo na 15, iz Švedske pa je v torek prišla vest tudi o prvi smrtni žrtvi zunaj Nemčije. V bolnišnici v kraju Boraas je namreč umrla neka ženska v petdesetih, ki se je okužila v Nemčiji.

Okužba z bakterijo Ehec lahko vodi v zelo različne težave, od "običajnih" bolečin v trebuhu do odpovedi ledvic, poškodb živčnega sistema in smrti. Zelo bolnih tudi ni moč zdraviti z antibiotiki, saj jim zaradi njihove bolezni, hemolitičnega uremičnega sindroma, ne delujejo ledvice.

Kot je za STA pojasnil Alojz Ihan, vodja oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je inkubacijska doba bakterije Ehec nekaj dni, zato sedaj ne gre toliko za skrb glede primerov, ki se še "kuhajo", kot glede virov okužbe, ki še niso obvladani.

Glede morebitne nevarnosti za območje Slovenije je pojasnil, da je sedanja epidemija očitno precej poseben primer, ki je nenadoma izbruhnil, "zato lahko sklepamo na zelo specifičen vir okužbe". Zaradi sledljivosti živil pa "ta mikrobiološka prehranska detektivka ne bi smela ostati dolgo nerazrešena," je opozoril.