Pokojninska reforma je po Virantovih besedah preveč pomembna, da bi lahko kar tako "povozili" mnenje sindikatov. Vlada sicer ne more slediti vsem predlogom, "vendar je obseg neusklajenosti nesprejemljiv", je Virant dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
Kot bistveno je izpostavil zaostrovanje pogojev za upokojitev. Zakon s prisilnim podaljševanjem delovne dobe in upokojevanjem ob višji starosti po mnenju Zbora za republiko preprečuje odpiranje delovnih mest za mlade. V situaciji, ko brezposelnost ne bi bila problem, "pa pokojninska blagajna tako ali tako ne bi imela lukenj".
Virant meni, da bi morala vlada bolj skrbeti za konkurenčnost in zaposlovanje. Nesprejemljivo se mu zdi tudi, da je pokojnina posameznika vezana na to, ali je njegov delodajalec plačeval prispevke. Tudi formula usklajevanja pokojnin s plačami in inflacijo bi po Virantovem mnenju morala biti bolj fleksibilna.
Zakonu o arhivih Zbor za republiko ne nasprotuje zaradi koncepta, temveč zaradi izvedbenih rešitev. So za široko odprtost dostopa do arhivov, načeloma pa se strinjajo, da je treba v zakon uvesti varovalke za primer, ko bi razkritje gradiv škodovalo interesom države ali posegalo v varnost posameznikov. Toda izjema mora biti zakonsko regulirana zelo preudarno.
Zakon mora omogočati tudi delni dostop do gradiva - v primeru, ko je del gradiva problematičen, naj omogoči dostop do preostalega dela gradiva. O postopku priznavanja izjem pa bi morala po Virantovih ocenah odločati strokovna komisija, ki jo imenuje parlamentarno delovno telo.
Zakon o preprečevanju dela na črno se po mnenju Zbora za republiko problematike loteva na povsem birokratski način. Tipičen primer birokratske miselnosti je, tako Virant, prepoved medsosedske pomoči. Ta prepoved po njegovih ocenah po nepotrebnem posega v svobodo posameznika in sili nekoga, ki ima obrt, da sosedu za delo zaračuna.
