Na dnevnem redu pogovorov s Cameronom je širok nabor tem, od tujega posredovanja v Afganistanu, preko ljudskih vstaj v arabskem svetu in še posebej zaskrbljujoče situacije v Libiji, do globalnega gospodarstva.
Tako Cameron kot Obama se bosta sicer v četrtek in petek udeležila vrha skupine G8 v francoskem Deauvilleu, kjer bodo prav tako pretresali obilico vprašanj - od arabske pomladi, razmer v Afriki ter Iranu, Afganistanu in Pakistanu, pa do jedrske energije v luči nesreče v japonski Fukušimi in izbire novega generalnega direktorja IMF.
Kot piše ameriška tiskovna agencija AP, je del Obamove misije ob tokratnem obisku v Evropi tako Veliki Britaniji kot preostali stari celini zagotoviti, da imajo tradicionalni zavezniki ZDA še vedno osrednjo vlogo v ameriški politiki, čeprav se ta vse bolj osredotoča na Azijo in nove, hitro razvijajoče se trge.
Obama in Cameron sta sicer že v torek v časniku Times objavila skupen prispevek, v katerem sta med drugim zapisala, da odnos med Veliko Britanijo in ZDA ni le poseben, ampak je ključen za obe državi in za svet. Zatrdila sta tudi, da bosta Washington in London še naprej podpirala demokratična gibanja na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.
Obama je na Otok nepričakovano prispel že v ponedeljek zvečer, potem ko je zaradi bojazni, da bi utegnilo zaradi vulkanskega pepela z Islandije priti do zapore zračnega prostora, predčasno zapustil Irsko. V torek ga je z vsemi častmi v Buckinghamski palači gostila britanska kraljica Elizabeta II., a največ pozornosti je poželo neformalno srečanje prvega para ZDA z mladoporočencema princem Williamom in Kate.
Ameriški predsednik bo danes tudi položil venec na grob neznanemu junaku v Westminstrski opatiji, kamor je Kate, po novem vojvodinja Cambriška, po nedavni poroki položila svoj poročni šopek.
