Tudi po oceni odgovornih v nekoč največjem domačem gradbincu bi namreč SCT le za izplačilo zaostalih plač in zagon del potreboval najmanj od 20 do 30 milijonov evrov svežega denarja. Tega mu ne bo prinesel niti sklep včerajšnje skupščine o dokapitalizaciji s stvarnimi vložki, ki naj bi jo s pretvorbami terjatev izpeljali upniki. Tem sicer pravica do vpisa ene delnice pripada za vsakih dvesto evrov prenesenih terjatev, s čimer bi v osnovnem kapitalu dobili eno delnico v nominalnem znesku 35,9 evra, možnost pretvorbe pa imajo tudi upniki, ki imajo terjatve zavarovane s hipotekami, torej banke.

Kljub včerajšnjemu "uspehu" je vse bolj jasno, da je bila skupščina, na kateri sta bila prisotna le dva delničarja (poleg SCT Holdinga še Aleksander Kucler, ki ga je med drugim zastopal tudi Kristjan Verbič iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev), del širšega manevra, katerega cilj je prisilno poravnavo zavleči še za nekaj mesecev. To bodo v SCT storili tako, da bodo do jutri, ko se izteče štirimesečni rok od začetka prisilne poravnave, na okrožno sodišče v Ljubljani vložili spremenjen načrt finančnega prestrukturiranja.

Omenjeni ukrep zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) dovoljuje pod dvema pogojema. Prvič, da SCT upnikom ponudi višji delež plačila njihovih navadnih terjatev (trenutno ponuja 40-odstotno poplačilo), višje obresti ali krajše roke za njihovo plačilo, kot jih je ponudil s prvotnim predlogom prisilne poravnave. In drugič, da jim ponudi alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže, kar je SCT uradno storil včeraj. Delnice bodo lahko upniki vpisovali mesec dni po tem, ko bo poziv v okviru sanacijskega načrta prejelo sodišče.

Pri tem velja spomniti, da SCT krepko zaostaja za poslovnimi cilji, ki jih je napovedal v prvotnem sanacijskem načrtu. V skladu z njim bi tako morala družba zgolj iz poslovanja ustvariti okoli 216 milijonov evrov prihodkov, a bo teh v resnici vsaj glede na skope prilive v prvih mesecih leta za nekajkrat manj. Tudi zato je vprašanje, kako bodo lahko v SCT, ne da bi razkrili, kdo so domnevni strateški partnerji, ki naj bi čakali v vrsti na vplačilo več desetmilijonske "injekcije", v spremenjenem načrtu ponudili boljše pogoje poplačila in ali bo temu zeleno luč prižgal cenilec, katerega pozitivno mnenje mora SCT predložiti skupaj z načrtom.

Sodišče mora sicer o spremenjenem načrtu odločiti v osmih dneh po njegovi vložitvi, pri čemer lahko SCT ta rok preloži še za vsaj osem dni, če bo zahtevane dokumente k novemu načrtu priložil šele na naknadni poziv sodišča. V vsakem primeru si bo Zidar kupil še najmanj štiri mesece časa, kar mu bo omogočilo, da bo lahko prisilko zavlekel še v oktober.

Za zdaj ostaja neznanka le, kakšen je končni cilj njegove igre. Če gre za onemogočanje izpodbijanja poslov iz leta 2010, mu to v sedanjem postopku prisilke ne more uspeti. Četudi se bo ta končal s stečajem, so namreč po zakonodaji izpodbojni vsi posli, ki jih je sklenil v letu dni pred vložitvijo zahteve za prisilno poravnavo, kar je večkrat potrdila tudi prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl. Rok izpodbojnosti bi lahko spremenil le pod pogojem, da bi mu za aktualno prisilno poravnavo uspelo pridobiti soglasje lastnikov 60-odstotkov terjatev in da bi nato denimo sam vložil zahtevo za stečaj SCT.

primoz.cirman@dnevnik.si