Sledi kap?

Takšno varčevanje je po Gasparijevih besedah nujno zaradi demografskih sprememb. Ker se bo število starejših od 65 let iz sedanjih 16,5 odstotka že do leta 2020 povečalo na 25,3 odstotka, število oseb, starih do 19 let, pa iz 19,2 odstotka zmanjšalo na 17,8 odstotka, se bo razmerje med zavarovanci in upokojenci, ki je v zadnjem desetletju padlo na zgolj 1,54 zavarovanca na upokojenca, še bistveno poslabšalo. "Visokemu pritisku, ki kumulira, sledi kap," je opozoril Gaspari. Čeprav priznava, da novi zakon ne prinaša velikih učinkov na kratek rok, pa je prepričan, da bi njegovo nesprejetje prineslo še dodatne stroške za že tako trhle javne finance.

V ZSSS menijo, da problemi pokojninske blagajne niso posledica staranja prebivalstva, ampak ravnanja gospodarske politike pred krizo, ki kljub visoki gospodarski rasti ni ustvarila proračunskih presežkov in ki je z davčno reformo občutno zmanjšala javnofinančne prihodke. Ob tem opozarjajo, da so javnofinančni primanjkljaj, javni dolg, davčna obremenitev in delež javnega sektorja v BDP povsem primerljivi ali nižji kot v preostalih državah EU.

Fiskalna politika, ki gradi le na kršenju javnih izdatkov, je po oceni ZSSS napačna, obenem pa najbolj prizadene ljudi z nizkimi in srednjimi dohodki. Priložnosti na prihodkovni strani vidijo v povišanju prispevne stopnje za delodajalce, učinkovitejšem pobiranju davkov, ustvarjanju novih delovnih mest in v uvedbi novih davkov. Zaradi znižanja prispevne stopnje za delodajalce je bila po njihovi oceni pokojninska blagajna od leta 1996 do 2010 prikrajšana za najmanj 8,5 milijarde evrov. S ponovnim dvigom za 6 odstotnih točk bi po njihovi oceni zagotovili popolno vzdržnost pokojninske blagajne, že zgolj z dvigom za dve odstotni točki pa omogočili pokojninski blagajni dodatnih 250 milijonov evrov na leto.

V ZSSS opozarjajo, da bi zmanjšanje sive ekonomije s sedanjih 25 na 15 odstotkov BDP povečalo prihodke za kar 3,5 milijarde evrov, medtem ko bi zaposlitev 50.000 brezposelnih s povprečno bruto plačo prinesla najmanj 437 milijonov evrov na leto; ob 50.000 novih zaposlenih z bruto plačo v višini 1000 evrov pa najmanj 274 milijonov evrov. Med novimi davčnimi viri pa izpostavljajo dvig najvišje dohodninske stopnje na 45 oziroma 50 odstotkov, dodatno obdavčitev dividend, uvedbo davka na finančne transakcije in davka na nepremičnine

Vlada ima po oceni ZSSS tudi širok nabor možnosti varčevanja. Pri tem izpostavljajo dokapitalizacijo NLB v višini 250 milijonov evrov, garancije Grčiji, Irki in Portugalski, ki se bližajo milijardi evrov, stroške najemnin in zakupnin, ki so lani znašali 60 milijonov evrov, stroške vojaških misij v tujini v višini 47 milijonov evrov in podobno.

Vlada proti novim davkom

Gaspari vidi povečanje prihodkov predvsem v oživitvi trga dela in ne v zviševanju davkov. Zvišanje prispevkov delodajalcev bi po Gasparijevi oceni izjemno poslabšalo konkurenčnost podjetij in s tem tudi zmanjšalo zaposlenost in investicije. Dvig najvišje dohodninske stopnje z 41 na 45 odstotkov bi po njegovih besedah ob negativnih posledicah za konkurenčnost prinesel zgolj 70 milijonov evrov prihrankov, razširitev osnov za prispevke pa okoli 41 milijonov evrov.

Problema po njegovem mnenju ne bi rešilo tudi povečanje obdavčitve za kapitalske dobičke, saj so, kot je dejal, vsi cedularni prihodki (dividende, obresti...) v do zdaj najboljšem letu 2008 prinesli le 140 milijonov evrov, trenutno pa znašajo manj kot 70 milijonov evrov. Višje prihodke naj bi omočil le dvig stopnje DDV, vendar pa ga po Gasparijevih besedah vlada ne predvideva, saj bi lahko še poslabšal položaj revnih.