V njegovem življenju je avtor Atwan našel tri točke, ki so bile, po njegovem mnenju, temelj vsega sovraštva.

Z njim je leta 1996 preživel tri dni, da bi ga lahko intervjuval je moral odpotovati v oddaljena gorovja Tora bore v Afganistanu. V pogovoru z njim je začel odkrivati, da morda obstaja več razlogov in trenutkov Osamovega življenja, zaradi katerih je začel tako močno sovražiti zahodni svet.

Za očetovo smrt je bila kriva napaka ameriškega pilota

Osama je bil 43. otrok od kar 53ih. Vseeno mu je uspelo med vso to gnečo postati najljubši sin svojega očeta, Muhamada Awada bin Ladna. Njegovi bratje so ga opisali kot zamaknjenega in tihega otroka, ki je, med tem ko so se preostali otroci igrali in brezskrbno preživljali otroštva, raje hodil s svojim očetom na religiozne in poslovne sestanke.

Atwan je mnenja, da je Osama prvič občutil jezo nad Američani, ko je bil star le 10 let. Letalo, na katerem je bil njegov oče, je zaradi napake pilota strmoglavilo, preživel ni nihče. Pilot je bil Američan. Za nekatere je povezava s tem dogodkom in napadi na ZDA očitna.

Bin Ladnova družina je po tem še naprej vsako leto med romanjem muslimanov v Meko, nudila svoj dom kot počivališče romarjem, kjer je mladi Osama spoznal tudi radikalnejše oblike Islama. Kot le malo kateri premožni prebivalec Saudije ni nikoli ''hrepenel'' po zahodu. Pri 17 letih se je poročil in vodil očetovo podjetje. Že takrat je kritiziral ''neverni ateistični Zahod'' in njihove ''nemoralne'' vrednote.

''Američani so izkoriščali mudžahide''

Leta 1979, ko so ZSSR vdrle v Afganistan, so se jim uprli t.i. arabski mudžahidi. Osama je takrat že bil pripadnik radilake islamske veje, pod vodstvom Abdulaha Azzama, ki je pridigal o džihadu in hujskanju drugih kot o verskih dolžnostih. Ko je imel Osama 25 let, leta 1982, se je pridružil vojski, kjer se je osebno srečal z ameriškimi četami svetovalcev, ki so urili mudžahide. Sledila je ''druga zamera'' do ZDA s strani Osame. Ko so 'sovjeti' odšli, in so morali oditi tudi ameriški vojaki, so se slednji zbali ''povratnega udarca od vojne obnemelih mudžahidov''. Kot pove Atwan, je Osama od (zanimivo) pakistanske obveščevalne službe izvedel, da CIA načrtuje njegov umor in še skupine drugih. Zbežal je domov, kjer ga je pričakal hišni pripor. Osama je takrat menil, da so Američani mudžahide le izkoriščali.

''Raje Američani, kot bin Ladnova izbrana vojska''

Tretja slaba izkušnja Osame z Američani je bila Huseinova invazija na Kuvajt. Saudijci naj bi za pomoč zaprosili Američane in Osama je želel to preprečiti. Saudskemu notranjemu ministru je predlagal, da bo sam zbral vojsko nekdanjih mudžahidov, ki bi pomagali osvoboditi malo državo. Na to niso pristali in ne dolgo za tem je, kot pripoveduje Atwad, ''na muslimanska sveta mesta Meke in Medine stopilo 100 tisoče Američanov." Kot vsak goreč vernik je tudi Osama vedel, da je nemuslimanom (po Koranu) že sama hoja po sveti zemlji prepovedana. Kot je Atwanu povedal Osama je bil to ''najbolj šokanten trenutek njegovega življenja''.

Od tu naprej je sovraštvo le raslo, leta 1988 je bila ustanovljena al Kida in Osama je ponovno oživil diskusije o globalni sveti vojni.