Angiografija je invazivna diagnostična metoda, pri kateri v žilo pacienta vbrizgajo kontrastno sredstvo in z rentgenskim slikanjem prikažejo žile. Novi aparat omogoča hkratni prikaz tako žilnih kot nežilnih struktur in hkratno izvedbo intervencijskega radiološkega posega, na primer širjenje zožene žile in zdravljenje tumorjev.

Gre večinoma za tumorje na jetrih - hepatocelularne karcinome, kjer pri zdravljenju sodelujejo z zdravniki kirurgi in internisti, je pojasnil Kuhelj. Poseg izvedejo tako, da uvedejo s punkcijo zelo fin kateter v femoralno arterijo v dimljah, po arteriji kateter potisnejo v aorto, po njej v jetrno arterijo in v tisto majhno žilico, ki prehranjuje tumor. Vanjo nato uvedejo kemoterapevtik in na ta način zdravijo samo tumor, saj zdravilo ne gre v ostala jetra in je tako čim manj škodljivih učinkov za bolnika. Na ta način zdravijo paciente, ki jih iz različnih razlogov ne morejo operirati, tako da alternativnega zdravljenja tukaj ni, je pojasnil Kuhelj. Možen je še poseg z radiofrekvenčno ablacijo, ki je drugačna metoda; tumor nabodejo z iglami in ga koagulirajo.

Z aparatom lahko dobro prikažejo tudi krvavitve, na primer iz prebavil (z znotrajžilnim posegom nato zaprejo krvavečo arterijo), odličen je tudi za izvajanje radiofrekvenčne ablacije, in sicer predvsem pri uroloških pacientih s tumorji na ledvicah. Kadar so tumorji veliki do tri centimetre, je ta metoda po učinkovitosti primerljiva kirurgiji, je pojasnil zdravnik. Z aparatom lahko opravljajo tudi širjenje arterij in ven (koronarne arterije širijo kardiologi, vse ostale žile v telesu pa intervencijski radiologi), dobro so vidne tudi anevrizme v glavi, saj lahko uporabijo tridimenzionalni prikaz.

Na aparatu lahko izvajajo tudi vse druge posege, ki jih izvajajo na inštitutu, in to z večjo natančnostjo in manj škode za paciente, je povedal Kuhelj.

Večino posegov opravijo v lokalni anesteziji, s pacienti pa se med posegom pogovarjajo. Pacienti lahko gredo domov dan po posegu. Od februarja lani so z njim opravili 1200 posegov, na vseh aparatih, ki jih imajo, pa 2700 posegov. Lahko bi jih še več, če bi paciente zdravili ambulantno (predvsem gre tukaj za širjenje žil), a Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije tega še ni odobril - čeprav bi bilo to za zavarovalnico ceneje in bi bil stroj pogosteje uporabljen, saj bi lahko uvedli tudi popoldanski turnus. Čakalne dobe za poseg ni, ker pa morajo biti bolniki hospitalizirani, morajo čakati na sprejem v bolnišnico, kar lahko traja tudi tri mesece. "Če bi posege opravljali ambulantno, bi bila čakalna doba minimalna, za bolnike pa bi bilo to enako varno," je prepričan Dimitrij Kuhelj.