"Glavno sporočilo naše napovedi je, da je gospodarsko okrevanje v Evropi trdno in se nadaljuje, kljub nedavnim zunanjim pretresom in trenjem na trgu državnih obveznic," je ob predstavitvi napovedi dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Poudaril je tudi, da se javnofinančni primanjkljaj očitno znižuje. Komisija območju evra za letos napoveduje v povprečju 4,3-odstotni javnofinančni primanjkljaj, za prihodnje leto pa 3,5-odstotnega, celotni EU pa za letos 4,7-odstotnega, za naslednje leto pa 3,8-odstotnega.

To pa sicer ne velja za javni dolg, ki se še vedno zvišuje. Javni dolg bo v območju evra po napovedih komisije letos v povprečju 87,7-odstoten, naslednje leto pa 88,5-odstoten, v celotni EU pa letos 82,3-odstoten, naslednje leto pa 83,3-odstoten. Rehn je danes opozoril, da je "dinamika dolga nevzdržna". Evropska komisija je zvišala napovedi za dolg treh najbolj problematičnih držav v območju evra, ki so že zaprosile za mednarodno finančno pomoč - Grčije, Irske in Portugalske.

Grški dolg bo po napovedih komisije letos znašal 157,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa 166,1 odstotka BDP, dolg Irske letos 112 odstotkov, prihodnje leto pa 117,9 odstotka BDP, dolg Portugalske pa naj bi bil letos 101,7-odstoten, prihodnje leto pa 107,4-odstoten. Komisar Rehn je ob tem vse grške politične stranke pozval k odgovornosti v teh "zelo resnih razmerah". V EU sicer poteka razprava o dodatni pomoči državi in v Atenah je prav zdaj misija, ki ocenjuje razmere in na podlagi katere bo sprejeta odločitev o nadaljnjih korakih.

Rehn danes ni želel ugibati o tem, kakšna bo odločitev o dodatni pomoči Grčiji, ponovil je, da bo ta znana "v prihodnjih tednih". EU je lani maja dosegla dogovor o 110 milijardah pomoči državi, od katere 30 milijard prispeva Mednarodni denarni sklad. Nadaljnje višanje že sedaj ogromnega javnega dolga komisija napoveduje tudi Italiji - letos naj bi beležila 120,3-odstotnega, prihodnje leto pa 119,8-odstotnega. Nekoliko pod mejo 100 odstotkov pa naj bi bil dolg Belgije - letos 97-odstoten, naslednje leto pa 97,5-odstoten.

Poleg tega komisija območju evra za letos napoveduje 2,6-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 1,8-odstotno, celotni EU pa za letos triodstotno inflacijo, za naslednje leto pa dveodstotno. Inflacija se bo torej precej zvišala, a ta dvig naj bi bil prehoden. Stopnja brezposelnosti bo letos v območju evra po napovedih komisije 10-odstotna, naslednje leto pa 9,7-odstotna, v celotni EU pa letos 9,5-odstotna, prihodnje leto pa 9,1-odstotna. Evropska komisija tako razmere opisuje kot "precej brezposelno okrevanje".

Komisar Rehn je ob predstavitvi gospodarske napovedi izpostavil, da so razmere v državah članicah precej različne. Medtem ko naj bi Avstrija, Nizozemska in Luksemburg beležili le okoli štiriodstotno brezposelnost, pa naj bi bila ta v Španiji kar okoli 20-odstotna. Med negativnimi vplivi na gospodarske razmere v EU je Rehn izpostavil politične dogodke na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki ter jedrsko katastrofo na Japonskem pa tudi nestabilne razmere na finančni trgih, sploh dolžniške težave nekaterih članic območja evra. Kot pozitivne pa je omenil močnejšo globalno rast, kot je bila pričakovana. ZDA bodo letos po napovedih komisije beležile 2,6-odstotno rast, naslednje leto pa 2,7-odstotno, Japonska pa letos 0,5-odstotno, prihodnje leto pa 1,6-odstotno.