Tako norveški kralj kot slovenski predsednik sta na skupni novinarski konferenci po srečanju izpostavila pomen, da do visokega obiska prihaja na 9. maj, praznik združene Evrope in zmage nad nacifašizmom. Kralj je izpostavil, da prijateljstvo med narodoma izvira še iz časa druge svetovne vojne, ko je bilo na Norveškem veliko vojnih zapornikov iz tedanje Jugoslavije.

"Ko sem se pogosto spraševal, kako, da je to preraslo v prijateljstvo, glede na to, da so dobili samo trpljenje, so mi odgovorili, da so bili vojni ujetniki že v mnogih državah, a samo Norvežani so se trudili pomagati," je pojasnil kralj. S Türkom sta izpostavila tudi sodelovanje v okviru zveze Nato in Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Čeprav Norveška ni članica Evropske unije, pa oba naroda delita skupno evropsko identiteto, je menil Türk.

Državi sta v zadnjih 20 letih, kar je Slovenija samostojna, razvili "široko sodelovanje in številne skupne poglede, ki jih zastopata v okviru mednarodnih organizacij, zlasti Združenih narodov in Sveta Evrope", je dejal Türk. "Sodelujemo na področjih, kot je skrb za mednarodni mir in varnost, skrb za reševanje humanitarnih problemov, reševanje vprašanj človekovih pravic, mednarodno ekonomsko sodelovanje in na številnih drugih področjih," je še menil Türk.

Projekt pomoči otrokom iz Gaze

Ob tem je na novinarsko vprašanje pojasnil tudi slovenski projekt pomoči otrokom iz Gaze, ki si ga bo v torek v Rehabilitacijskem centru Soča ogledal tudi norveški kralj. Kot je dejal Türk, ima Slovenija izkušnje z zdravljenjem hudih poškodb, kar želi ponuditi travmatiziranim otrokom. Izpostavil je še, da je Soča visoko usposobljen center za rehabilitacijo, kar potrjuje tudi mednarodni certifikat, ki ga bo v torek podelilo norveško podjetje Det Norske Veritas (DNV). Slovenski predsednik je dodal še, da se Slovenija od Norveške lahko marsikaj nauči, na mnogih področjih, predvsem pa v boju proti podnebnim spremembam. "Norveška je tu daleč pred vsemi drugimi državami tako v Evropi kot v svetu. Želimo, da bi se iz njenega primera kaj naučili," je dejal.

Kralj pa je menil, da bo torkova slovensko-norveška poslovna konferenca postregla z novimi priložnostmi za sodelovanje, saj je z njim v Slovenijo prispelo tudi okoli 60 norveških poslovnežev. "Prepričan sem, da bo konferenca okrepila naše poslovne vezi in povečala trgovino med našima državama," je menil kralj, ki največje možnosti za krepitev sodelovanja vidi v razvoju hidroenergije v Sloveniji.

Sodelovanje med državama naj bi sicer okrepila tudi memoranduma o izvajanju norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora (EGP) za obdobje od leta 2009 do leta 2014, ki sta ju danes v okviru kraljevega državniškega obiska podpisala državni sekretar na norveškem zunanjem ministrstvu Erik Lahnstein in slovenski minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Boštjan Žekš.

Pomemben steber dvostranskih odnosov

Kot je po podpisu ocenil kralj, gre za "pomemben steber dvostranskih odnosov od leta 2004", ko je Slovenija postala članica EU. V prvem sporazumu, ki je veljal za obdobje od leta 2004 do leta 2009, je bilo v Sloveniji preko teh mehanizmov s skupno 18,6 milijona evrov financiranih 25 projektov. Med drugim tudi obnova graščine v Radovljici, ki si jo bo v torek ogledal tudi norveški kralj.

Zdaj bo Slovenija s podaljšanjem sporazumov za financiranje različnih projektov lahko prejela 26,9 milijona evrov. Šlo naj bi predvsem za projekte na področjih javnega zdravstva in spodbujanja enakopravnosti spolov. Prav tako naj bi bili projekti usmerjeni v ohranjanje kulturne dediščine in v okoljske projekte. Pomemben delež naj bi nosile tudi štipendije.

Po ocenah Türka gre za sporazuma, ki zagotavljata "izredno pomembno področje sodelovanja". "Področje, ki zagotavlja finančna sredstva za pomembne projekte, ki so vodeni z občutkom za razvoj kvalitete življenja in skupne evropske identitete. V Sloveniji smo zelo zadovoljni s tem sodelovanjem in veselimo se njegovega nadaljevanja," je dejal Türk in menil, da bosta sporazuma dala "konkretno vsebino marsikateremu projektu, ki ga v Sloveniji razvijamo".

Nadaljevanje dosedanjih finančnih mehanizmov

Danes podpisana memoranduma sta nadaljevanje dosedanjih finančnih mehanizmov, v okviru katerih Norveška skupaj z Islandijo in Liechtensteinom, ki so članice EGP, ne pa tudi Evropske unije, financira različne projekte v skupno 15 članicah povezave. Sklad za prejšnje obdobje od leta 2005 do 2009 je bil skupno težak 1,3 milijarde evrov, za sedanje petletno obdobje pa 1,8 milijarde evrov.

Polovica sredstev je namenjenih preko norveškega finančnega mehanizma, druga polovica pa preko finančnega mehanizma EGP. A tudi v slednjem, kjer sodelujeta Islandija in Liechtenstein, Norveška zagotavlja levji delež - okoli 95 odstotkov finančnih sredstev. Slovenija pa je danes postala četrta država, s katero je Norveška sklenila omenjeni sporazum.

Kralj še pri Gantarju in Pahorju

Norveški kralj Harald V. se je popoldne v Ljubljani srečal s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem, v Vili Podrožnik pa s premierom Borutom Pahorjem. Slovenska predstavnika sta obisk označila kot prispevek k okrepitvi že tako dobrih odnosov med državama. Gantar se je norveškemu kralju zahvalil za norveško priznanje in podporo Sloveniji kot neodvisni državi, kar je za slovenski narod izrednega pomena, še posebej letos, ko praznujemo 20. obletnico samostojnosti. Kralj Harald V. pa je izrazil zadovoljstvo nad napredkom in razvojem Slovenije v zadnjih dvajsetih letih in dejal, da ima vrsto razlogov za ponos. Pri tem je, kot so sporočili iz DZ, spomnil, da je Slovenija postala članica vseh ključnih mednarodnih povezav in organizacij ter je uspešno predsedovala tako Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi leta 2005, Svetu EU 2008 in Odboru ministrov Sveta Evrope 2009.

Prav v okviru Sveta Evrope, kjer državi tudi poglobljeno sodelujeta, si Norveška želi, da bi Slovenija, kot tudi ostale članice Sveta Evrope, podpisale in ratificirale Konvencijo o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasiljem v družini, ki bo odprta za podpis 11. maja. Kralj je v tem okviru še pohvalil uspešno mednarodno konferenco o enakosti žensk in moških v nacionalni zakonodaji, ki jo je maja lani gostil državni zbor, pripravila pa zunanje ministrstvo in norveško veleposlaništvo v Ljubljani. Glavna tema pogovorov med kraljem in premierom Pahorjem, ki sta odnose med državama označila kot dobre in prijateljske, pa so bile aktualne zunanjepolitične teme, predvsem vprašanje južnega Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Kot so sporočili iz premierovega kabineta, je Pahor pri tem še posebej izpostavil uspešno sodelovanje, ki poteka v okviru norveškega finančnega mehanizma, pa tudi pomembnost danes podpisanih memorandumov o izvajanju norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora (EGP) za obdobje od leta 2009 do leta 2014.

Norveški kraljevi par si je nato popoldne v spremstvu slovenskih in norveških predstavnikov ter kopice fotografov in snemalcev ogledal del stare Ljubljane. Ob strokovnem vodstvu dr. Petra Krečiča in spremstvu ljubljanskega župana Zorana Jankovića, se je norveški kraljevi par ustavil pred Robbovim vodnjakom, stolnico, Mesarskim mostom ter mimo Plečnikove kolonade prispel do Tromostovja in Prešernovega spomenika. Pred tem je kraljevi par pred mestno hišo pričakal župan Janković s soprogo in vnukinjo, nato pa se je kraljevi par vpisal v zlato knjigo gostov in si z županom izmenjal darila. Kraljica, ljubiteljica umetnosti in arhitekture, si je pred tem v Trnovem ogledala tudi hišo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Zvečer se bo kraljevi par vrnil na Brdo, kjer ju Türk pogostil na slavnostni večerji, ki se je bo udeležil tudi premier Pahor.

Delovni del obiska v Sloveniji bosta norveški kralj in kraljica nadaljevala v torek s poslovno konferenco, obiskom Rehabilitacijskega centra Soča ter obiskom Radovljice in Bleda. Obisk Slovenije pa bosta zaključila v sredo z zasebnim kosilom na gradu Otočec, nakar se bosta kar preko mejnega prehoda Obrežje podala na Hrvaško, kjer bosta ostala do petka.